Zavrnjeni

Zavrnjeni Owen Jones Heng Lee se je nenadoma za?el po?utiti precej nenavadno, zato se je naro?il pri lokalni zdravilki, ki je ?isto slu?ajno njegova teta. Opravila je nekaj testov in ugotovila, da Heng nima krvi. Kako bo to sporo?il svoji dru?ini in kaj bodo glede tega ukrenili? Heng Lee je kozji pastir v oddaljenih gorah Chiang Raia, na severnem Tajskem, zelu blizu meje z Laosom. Gre za tesno povezano skupnost, kjer se vsi med seboj poznajo. Heng nenadoma zboli, vendar je ?e zmeraj sposoben peljati koze na pa?o, dokler nekega dne, vsled omedlevic, ni primoran obiskati lokalne zdravilke. V bli?ini ni zdravnikov in zdravilci so skozi stoletja veljali za dovolj dobre za ve?ino ljudi. Zdravilka je vzela nekaj vzorcev in pri?la do sklepa, da so Hengove ledvice prenehale delovati in da mu je ostalo le ?e malo ?ivljenja. Pri?ne se bitka za Hengovo ?ivljenje, vendar so na delu tudi druge sile. Kaj se bo zgodilo s Hengom, njegovo dru?ino in preostalo skupnostjo, ?e sprejme nasvet zdravilke? 1 ZAVRNJENI Humoristi?na zgodba o sodobni vampirski dru?ini avtorja 1 Owena Jonesa Prevajalec: 1 Irvana Ramadani Avtorske pravice © Owen Jones, 24. julij 2021 Pravica Owena Jonesa, da se identificira kot avtor tega dela je bila ugotovljena v skladu z oddelkoma 77 in 78 Zakona o avtorskih pravicah, modelih in patentih iz leta 1988. Moralna pravica avtorja je bila ugotovljena. To je delo fikcije, osebe in dogodki so bodisi plod avtorjeve domi?ljije bodisi so uporabljeni na povsem domi?ljijski na?in. Nekateri kraji so lahko resni?ni, vendar so dogodki izmi?ljeni. Zalo?ba: Megan Publishing Services http:meganthemisconception.com (http://meganthemisconception.com/) Vse pravice pridr?ane. 1 POSVETILO Knjiga je posve?ena mojima prijateljema, lordu Davidu Prosserju in Murrayju Bromleyju, ki sta meni in moji tajski dru?ini leta 2013 pomagala bolj, kot se bosta kadarkoli zavedala. Karma bo vsakomur povrnila na pravi?en na?in. 1  VSEBINA 1 Stiska gospoda Leeja 2 Dilema dru?ine Lee 3 Pee Pob Heng 4 Pot do okrevanja 5 Je ?lovek? Je pti?? 6 Heng se vra?a na delo 7 Heng dopolni svojo prehrano 8 Hengovi eksperimenti 9 Hi?ni gosti 10 Nov dru?inski posel 11 Hipi pot 12 Prekinitev 13 Batman in Batmanka 14 Skupnost netopirjev se pove?uje 15 Prvi svet netopirjev Slovar Tiger Lily iz Bangkoka O avtorju Kontaktirajte me prek: http://facebook.com/angunjones (http://facebook.com/angunjones) http://twitter.com/lekwilliams (http://twitter.com/lekwilliams) [email protected] (mailto:[email protected]) http://owencerijones.com (http://owencerijones.com/) Za notranje informacije o knjigah in pisanjih Owena Jonesa se naro?ite na na?e glasilo za notranje informacije z vnosom va?ega elektronskega naslova na: http://meganthemisconception.com (http://meganthemisconception.com/) 1 1 STISKA GOSPODA LEEJA Gospod Lee oziroma starec Lee, kakor je bil znan lokalno, se je tedne po?util nenavadno, in ker je bila lokalna skupnost tako majhna in izolirana, so vsi ostali v okolici tudi vedeli za to. ?el je poiskat nasvet lokalne zdravnice, ene tistih stare ?ole, ne sodobne zdravnice, in ona mu je rekla, da njegova telesna temperatura ni bila v ravnovesju, ker je nekaj vplivalo na njegovo kri. ?enska, lokalna ?amanka, tetka gospoda Leeja, dejansko ?e vedno ni bila ?isto prepri?ana glede vzroka, vendar je bila obljubila, da bo vedela v pribli?no ?tiriindvajsetih urah, ?e bo pustil par vzorcev, da jih ona preu?i, in pri?el nazaj, ko bo poslala ponj. ?amanka je gospodu Leeju izro?ila grudo mahu in kamen. Vedel je, kaj mu je storiti, ker je to po?el ?e prej, zato je uriniral na mah in po globinskem ?i??enju grla pljunil na kamen. Slovesno ji ju je izro?il nazaj, in previdno, da ju ne bi dotaknila z njenimi golimi rokami, da ju ne bi kontaminirala, ju je lo?eno zavila v kose bananinega lista, da bi ohranila njuno vlago ?im dlje, kot je mogo?e. “Daj jima kak?en dan, da zgnijeta in se posu?ita, potem si ju bom dobro ogledala in videla, kaj je narobe s teboj.” “Hvala ti, tetka Da, mislim, ?amanka Da. ?akal bom tvoj klic in se vrnil nemudoma, ko me pokli?e?.” “Po?akaj tam, fant moj, nisem ?e kon?ala s teboj.” Da se je obrnila, da bi segla po ne?em za seboj in vzela s police lon?eno posodo. Od?epila jo je, naredila dva po?irka in po tem pljunila zadnjega povsod po starcu Leeju. Medtem ko je Da izgovarjala molitev svojim bogovom, je gospod Lee razmi?ljal, da je pozabila na ‘?i??enje’ - sovra?il je, da kdorkoli pljuva po njemu, ?e posebej stare gospe z gnilimi zobmi. “Ta alkoholni sprej in molitev ti bosta pomagala prebroditi tole, dokler te ne bova lahko ustrezno uredila,” mu je zagotovila. ?amanka Da je vstala iz njenega polo?aja polnega lotosa na zemeljska tla svojega zdravstvenega sveti??a, polo?ila roko okoli ne?akovega ramena in ga pospremila ven, med hojo zvijajo? cigareto. Ko sta bila enkrat zunaj, jo je pri?gala, potegnila globok dim in ob?utila, kako ji dim polni plju?a. “Kako so tista tvoja ?ena in tvoja ljubka otroka?” “Oh, dobro so, tetka Da, ampak malce zaskrbljeni za moje zdravje. ?e nekaj ?asa se po?utim malo slab?e, pa ?e nikoli v celem ?ivljenju nisem bil bolan, kot ve?.” “Ne, mi, Leeji, smo mo?ni ljudje. Tvoj o?e, moj dragi brat, bi ?e zmeraj bil zdrav, ?e ne bi umrl zaradi gripe. Bil je mo?an kot bivol. Zelo si mu podoben, le da on nikoli ni bil ustreljen. Mislim, da te je to dohitelo, tista jenkijevska krogla.” Gospod Lee je dal to skozi ?e nekaj stokrat prej, vendar ni mogel zmagati v razpravi, zato je samo prikimal, izro?il svoji tetki petdeset bahtov in se odpravil domov, na kmetijo, ki je bila od vasi oddaljena zgolj nekaj sto metrov. Ker se je ?e bolje po?util, je nadaljeval z ?ivahnim tempom v poskusu, da bi to vsem dokazal. Starec Lee je svoji starodavni tetki Da popolnoma zaupal, kakor tudi vsi ostali v njihovi skupnosti, ki je bila sestavljena iz majhne vasi z okoli petsto hi?ami in nekaj ducati okoli?kih kmetij. Njegova tetka Da je prevzela vlogo va?kega ?amana, ko je bil ?e fant, in ostal je le ?e kak?en ducat ljudi, ki so se morda ?e lahko spominjali njenega predhodnika. Nikoli niso imeli svojega zdravnika z univerzitetno izobrazbo. To ni pomenilo, da va??ani niso imeli dostopa do zdravnika, vendar jih je bilo zgolj nekaj, pa ?e ti so bili oddaljeni – najbli?ji stalni zdravnik je bil ‘v mestu’, petinsedemdeset kilometrov pro? in ni bilo avtobusov, taksijev ali vlakov v gorah, kjer so ?iveli, v samem zgornjem severnovzhodnem kotu Tajske. Poleg tega so bili zdravniki dragi in predpisovali so draga zdravila, zaradi ?esar so vsi predvidevali, da slu?ijo visoke provizije. Obstajala je tudi klinika nekaj vasi vstran, kjer sta bila zaposlena zgolj ena medicinska sestra s polnim delovnim ?asom in kro?e?i zdravnik, ki je tam delal s skraj?anim delovnim ?asom, en dan na vsakih ?tirinajst dni. Va??ani, kot je bil gospod Lee, so menili, da so najbr? v redu za bogate me??ane, vendar njim podobnim niso kaj prida uporabni. Kako bi lahko kmet vzel en cel prosti dan in najel nekoga drugega z avtomobilom, ki bi ga nadomestil, da bi ?el k zdravniku? ?e bi sploh lahko na?el nekoga z avtomobilom, ?eprav je bilo nekaj starih traktorjev v krogu pribli?no desetih kilometrov. Ne, si je mislil, njegova stara tetka je bila dovolj dobra za vse druge in dovolj dobra zanj in poleg tega ni pustila umreti nikogar, ?igar ?as ?e ni pri?el, in zagotovo ni nikogar ubila, na to bi vsi prisegli. Vsi. Gospod Lee je bil zelo ponosen na svojo tetko in kakorkoli, ni obstajala nobena alternativa kilometre naokoli in zagotovo ni bilo nikogar z vsemi njenimi izku?njami – vsemi… ? No, nih?e ni vedel, koliko je dejansko stara, niti ona sama, ampak verjetno jih je ?tela vsaj devetdeset. Gospod Lee je s temi mislimi prispel do svojega dvori??a. ?elel se je pogovoriti o tej zadevi s svojo ?eno. ?eprav je zunanjemu svetu delovalo, da je on glava dru?ine, kot v vsaki drugi dru?ini, je bila to zgolj predstava, saj je v resni?nosti vsako odlo?itev sprejela celotna dru?ina ali vsaj vsi odrasli. To bo pomemben dan, saj Leeji ?e nikoli prej niso imeli ‘krize’ in njunima otrokoma, ki pravzaprav nista ve? bila otroka, bi moralo biti dovoljeno, da imata ravno tako besedo. Ustvarili bodo zgodovino in gospod Lee se je tega dobro zavedal. “Mud!” je zaklical ljubkovalno ime svoje ?ene, ki ga je imela odkar njun prvorojenec ni mogel izgovoriti ‘mati’. “Mud, si tam?” “Da, zadaj sem.” Lee je po?akal nekaj trenutkov, da pride iz strani??a, vendar je bilo znotraj vro?e in zadu?no, zato je ?el ven, na dvori??e, in sedel za njihovo veliko dru?insko mizo, pokrito s travnato streho, ker je celotna dru?ina obedovala in po navadi posedala, ?e so imeli kaj prostega ?asa. Pravo ime gospe Lee je bilo Wan, ?eprav jo je njen soprog ljubkovalno klical Mud, ker jo je tako klical njun najstarej?i otrok, ko ?e ni mogel izgovoriti ‘mati’. Ime se je dr?alo gospe Lee, vendar ne tudi katerega od otrok. Pri?la je iz vasi Baan Noi, enako kot sam gospod Lee. Njena dru?ina ni poznala drugega, za razliko od dru?ine gospoda Leeja, ki je pri?la iz Kitajske pred dvema generacijama, ?eprav doma?e mesto ravno tako ni bilo dale?. Bila je precej tipi?na ?enska s tega obmo?ja. V njenih ?asih je veljala za precej lepo dekle, vendar dekleta takrat niso imela veliko mo?nosti niti se jih je spodbujalo, naj bodo ambiciozne. Ne gre re?i, da se je kaj dosti spremenilo, ko je ?lo za njeno h?i celo dvajset let kasneje. Gospe Lee je bilo zadostovalo poiskati mo?a po koncu ?olanja, tako da, ko jo je Heng Lee vpra?al za roko in njenim star?em pokazal denar za doto, ki ga je imel na banki, je menila, da je ravno tako dober ulov kot katerikoli drugi lokalni fant, ki bi ga utegnila dobiti. Niti ni imela kakr?nihkoli ?elja, da bi od?la od svojih prijateljev in sorodnikov raz?irjat obzorja v veliko mesto. Uspela je celo ljubiti Henga Leeja na svojstven na?in, ?eprav strasti v njenem kratkem ljubezenskem ?ivljenju ?e dolgo ni bilo ve? in je bila bolj poslovni partner kot soproga v dru?inskem podjetju, posve?enem njunemu vzajemnemu pre?ivljanju. Wan ni nikoli iskala ljubimca, ?eprav je dobivala ponudbe tako pred kot po poroki. Takrat je bila ogor?ena, vendar se zdaj teh trenutkov spominja z dolo?eno mero ne?nosti. Lee je bil njen prvi in edini in sedaj bo zagotovo tudi zadnji, vendar vpri?o tega ni imela nobenih ob?alovanj. Njene edine sanje so bile videti in skrbeti za vnuke, ki jih bodo njeni otroci zagotovo ?eleli v polnosti ?asa, ?eprav sama ni ?elela, da oni, posebej njena h?i, hitijo v zakon, kot je to storila ona. Vedela je, da bodo njeni otroci imeli otroke, kot je dva plus dva ?tiri, ?e bodo le lahko, saj je to bil edini na?in, da si zagotovijo nekaj finan?ne varnosti v starej?i dobi in imajo mo?nost razvoja dru?inskega statusa. Gospe Lee je bilo mar za dru?ino, status in ?ast, ni pa ?elela ve? materialnih stvari, kot jih je ?e imela. Nau?ila se je shajati brez le-teh ?e tako dolgo ?asa nazaj, da ji ve? ni bilo mar zanje. Imela je ?e mobilni telefon in televizijo, vendar so signali bili blago re?eno ubogi in glede tega ni mogla storiti ni?esar, razen da ?aka, da vlada nadgradi lokalne oddajnike, kar se bo nekega dne zagotovo zgodilo, ?e ne kmalu. Ni ?elela avtomobila, ker ni ?elela nikamor, poleg tega ceste tako ali tako niso bile kaj prida. Kakorkoli, ni ?lo zgolj za to, ljudje njenih let in polo?aja so tako dolgo menili, da je avtomobil toliko izven njihovega dosega, da so ga prenehali ?eleti ?e pred desetletji. Z drugimi besedami, bila je zadovoljna s kolesom in starim motociklom, ki sta oblikovala dru?inski vozni park. Gospa Lee ravno tako ni ve? hrepenela po zlatu in lepih obla?ilih, saj je resni?nost vzgajanja dveh otrok s pla?o kmeta tudi to izbila iz nje pred veliko leti. Kljub vsemu temu je bila gospa Lee sre?na ?enska, ki je imela rada svojo dru?ino in ki je resignirala nad ostajanjem tak?na, kot je bila in kjer je bila, dokler je Buda nekega dne ne pokli?e nazaj domov. Gospod Lee je opazoval svojo soprogo, kako hodi proti njemu, nekaj je name??ala pod sarongom, vendar z zunanje strani – nekaj se ni stalo kot bi moralo, je predvideval, vendar ni nikoli vpra?al. Sedla je na rob mize in zavihtela noge navzgor, da bi sedla kot morska deklica na danskem kamnu. “No, dobro, kaj je imela tista stara ?arovnica za povedati?” “Oh, daj no, Mud, saj ni tako slaba! Prav, vidve se nikoli sta ujeli, ampak tako pa? gre v?asih, mar ne? Ona nikoli ne govori grdo o tebi, pred pi?le pol ure je spra?evala o tvojem zdravju… in otrokoma.” “Tudi ti si lahko tak?en cepec v?asih, Heng. Lepo se pogovarja z menoj in o meni, ko so okrog ljudje, ki poslu?ajo, vendar vsaki?, ko sva sami, me obravnava kot smet in zmeraj je to po?ela. Sovra?i me, vendar je preve? zahrbtna, da bi dovolila, da to vidi?, ker ve, da bi se postavil na mojo stran, ne njeno. Vi, mo?ki, mislite, da ste popili vso pamet tega sveta, vendar ne vidite, kaj se dogaja pred va?im lastnim nosom.” “?ez leta me je obto?ila za vse mogo?e re?i in velikokrat tudi… denimo, da ne vzdr?ujem ?isto?e doma, ne umivam otrok in enkrat je celo rekla, da moja hrana smrdi, kot da sem uporabila kozje iztrebke za aromatiziranje!” “Bah, ne ve? niti pol tega, ampak mi tudi ne verjame?, mar ne, svoji lastni ?eni? Ja, ti se kar smej, ampak meni ni bilo pretirano sme?no teh zadnjih trideset let, naj ti povem. Kakorkoli, kaj je imela za povedati?” “Ni?, pravzaprav je ?lo le za kontrolni pregled, tako da je ?lo za isto staro rutino. Saj ve?, lulanje na mah, pljuvanje na kamen in potem pu??anje, da te po?kropi z alkoholom iz tistih zobatih starih ust. Kar stresem se, ko pomislim na to. Rekla je, da me bo jutri obvestila, ko mi bo lahko sporo?ila rezultate.” “Kje sta otroka? Ali naj ne bi bila tukaj in sodelovala v tej dru?inski razpravi?” “Mislim, da ne, pravzaprav ne. Navsezadnje ?e ni?esar ne vemo, kajne? Ali ima? morda kak?ne zamisli?” “Ne, pravzaprav ne. Razmi?ljal sem, da bi si privo??il masa?o tiste Kitajke… to bi utegnilo pomagati, ?e jo prosim, naj mi prizanese. Svojih ve??in se je nau?ila na severu Tajske in zna biti malce groba, kajne… tako pravijo. Saj ve?, ?e posebej, ker je moja notranjost tak?na, kot je. Morebiti bi pa koristilo ne?no drgnjenje… Kaj meni?, draga moja?” “Ja, vem, kaj misli? z ne?nim drgnjenjem. ?e je temu tako, zakaj ne prosi? svojega strica, naj to stori? ?emu izbrati mlado ?ensko?” “Ve?, zakaj ne maram mo?kih rok na sebi, to sem ?e prej pojasnil, ampak v redu, ?e te to vznemirja, ne bom ?el na masa?o.” “Poglej, ne pravim, da ne sme? iti! Nebesa, tako ali tako te ne bi mogla ustaviti, ?e bi ?elel iti! Vendar, kot pravi?, pravijo, da je nekoliko groba in lahko naredi ve? ?kode kot koristi. Mislim, da bi bilo pametneje, da ne gre?, dokler ne sli?imo tvoje tetke, to je vse.” “Da, v redu, verjetno ima? prav. Nisi rekla, kje sta otroka.” “Pravzaprav nisem prepri?ana, mislila sem, da bosta do zdaj nazaj… Skupaj sta ?la pogledat nekaj v zvezi z neko rojstnodnevno zabavo ali nekaj tak?nega ?ez konec tedna.” Leeja sta imela dva otroka, vsakega po enega, in ?tela sta se za sre?ne?a zaradi tega, saj sta deset let posku?ala dobiti otroke, preden je bil njun fant spo?et. Zdaj sta imela dvajset in ?estnajst, tako da sta gospod in gospa Lee ?e zdavnaj izgubila upanje za kaj ve?. Prav tako sta zdavnaj nehala posku?ati. Kakorkoli, bila sta pridna, spo?tljiva in poslu?na otroka in njuna star?a sta bila ponosna, ali vsaj, bila sta ponosna na to, kar sta vedela o njiju, saj sta bila kot katerakoli druga spodobna otroka: 90-odstotno pridna, vendar bi znala uganjati vragolije in imela sta skrivne misli, za katere sta vedela, da jih star?a ne bi odobravala. Mojster Lee, sin, Den ali Mladi Lee je ravno dopolnil dvajset let in skoraj dve leti sta minili, odkar je zaklju?il ?olanje. Kot njegova sestra je tudi on imel sre?no otro?tvo, vendar je za?el uvidevati dejstvo, da je njegov o?e zanj na?rtoval zelo te?ko ?ivljenje, ne gre re?i, da tako ali tako ni delal celo ?ivljenje, tako prej kot po zaklju?ku ?olanja. Vendar se je na?el ?as za nogomet in namizni tenis in za dekleta na ?olskih plesih. Vsega tega je bilo zdaj konec, pa tudi njegovih mo?nosti za spolno ?ivljenje, ?eprav se nikoli ni mogel pohvaliti s kak?nim ve?jim dose?kom – zgolj redek poljub in ?e redkej?e otipavanje, vendar sedaj ni bilo ni?esar ?e skoraj dve leti. Dan bi brez pomisleka od?el v mesto, ?e bi imel kakr?nokoli zamisel, kaj bi po?el, ko bi prispel tja, vendar ravno tako ni imel nobene ambicije, razen pogostega spolnega ob?evanja. Njegovi hormoni so ga uni?evali do te mere, da so mu nekatere koze delovale zelo privla?no, kar ga je neskon?no skrbelo. Ne prav globoko v sebi je spoznal, da se bo moral poro?iti, ?e bo ?elel imeti reden odnos z ?ensko. Poroka, tudi ?e je njena cena imeti otroke, je za?ela izgledati odlo?no privla?no. Gospodi?na Lee, bolje znana kot Din, je bila lepa ?estnajstletnica, ki je pustila ?olo poleti, dve leti prej kot njen brat, kar je bilo precej normalno na tem obmo?ju. Ne, ker bi bila manj pametna, ampak ker so tako star?i kot dekleta predvidevali, da je bolje, da ?im prej zasnujejo svoje dru?ine. Poleg tega je bilo la?je najti mo?a, ?e je bilo dekle mlaj?e od dvajset. Din je sprejela to tradicionalno ‘modrost’ brez vpra?anj, kljub materinim pomislekom. Ona je ravno tako delala pred in po ?oli celo ?ivljenje in verjetno bolj trdo kot njen brat, ?eprav on tega nikoli ni mogel videti, saj so bila dekleta povsod v okolici prakti?no su?enjska delovna sila. Din je kljub temu imela fantazije. Sanjarila je o romanti?nih zapletih, v katerih bi jo njen ljubimec odpeljal vstran, v Bangkok, kjer bi on postal zdravnik, ona pa bi cele dneve nakupovala s prijateljicami. Njeni hormoni so jo ravno tako dajali, vendar je njihova lokalna kultura prepovedovala priznavanje le-teh, tudi samim sebi. Njen o?e, brat in celo tudi mati bi jo verjetno pretepli, ?e bi jo ujeli, da se samo nasmehne fantu, ki ni del dru?ine. Vedela je to in tudi to je sprejela brez vpra?anj. Njen na?rt je bil nemudoma za?eti iskati mo?a, mati ji je pri tem obljubila pomagati, saj sta obe vedeli, da je to najbolje urediti ?im prej, kot je mogo?e, da bi prepre?ili kakr?nokoli tveganje, da bi si dru?ina nakopala sramoto. Vse v vsemu, Leeji so bili tipi?na dru?ina za to obmo?je in bili so sre?ni, ker so tak?ni. Nadaljevali so svoja ?ivljenja skladno z omejitvami lokalnih obi?ajev in mislili so, da je tako prav in primerno, ?etudi sta otroka negovala svoje sanje o begu v veliko mesto. Te?ava je bila v tem, da jih je manko ambicij, ki je bil hribovskim ljudem privzgojen ?e stoletja, zadr?eval, kar je bilo dobro za vlado, saj bi druga?e vsi mladi ljudje zdavnaj izginili s pode?elja v Bangkok in od tam v tuje dr?ave, kot sta Tajvan in Oman, kjer so pla?e ve?je in svoboda pred togim vrstni?kim pritiskom mikavna. Vendar je veliko mladih deklet ?lo v Bangkok. Nekatere izmed njih so na?le spodobne slu?be, vendar so mnoge kon?ale kot delavke v spolni industriji ve?jih mest in nekatere so od tam potovale celo dlje v tujino in celo ven iz Azije. Obstajalo je veliko grozljivih zgodb za odvra?anje mladih deklet s te poti, ki so delovale podobno na Din in njeno mati. Gospodu Leeju je bilo v?e? njegovo ?ivljenje in imel je rad svojo dru?ino, ?eprav ni bilo dru?beno sprejemljivo to priznati zunaj okvirjev svojega doma in ni jih ?elel izgubiti zaradi nekak?ne bolezni, ki se je v njemu za?ela kopi?iti, ko je bil ?e zgolj fant. Stari gospod Lee (?eprav je vedel, da ga nekaj manj spo?tljivih mladeni?ev v vasi kli?e stari kozel Lee) je bil v mladosti idealist in prijavil se je za bojevanje za Severni Vietnam takoj, ko je kon?al ?olanje. ?iveli so tik ob meji z Laosom, tako da Severni Vietnam ni bil dale? pro?, in vedel je za bombe, ki so jih Ameri?ani odvrgli tam in na Laos in ?elel je prispevati svoj dele?, da se to ustavi. Pridru?il se je komunisti?nemu gibanju in ?el v Vietnam na vaje bojevanja takoj, ko so ga sprejeli. Veliko ljudi, s katerimi je vadil, je bilo prav tak?nih kot on, delno Kitajcev, sitih vme?avanja tujih sil v prihodnost svojih sorojakov. Ni mogel razumeti, zakaj je Ameri?anom, ki ?ivijo tiso?e kilometrov vstran, mar za to, kdo je na oblasti v njegovem majhnem delu sveta. Njega nikoli ni skrbelo, katerega predsednika so oni izvolili. Vendar mu ni bilo usojeno, da v jezi izstreli kroglo, saj ga je zadel ?rapnel ameri?ke bombe med transportom iz kampa za usposabljanje na bojno polje ?e prvi dan po tem, ko je zapustil kamp za usposabljanje. Njegove rane so bile zelo bole?e, vendar niso bile ?ivljenjsko ogro?ajo?e, so pa zadostovale da so ga invalidsko upokojili iz vojske po tem, ko si je dovolj opomogel, da je lahko zapustil bolni?nico. Najve?ji kos ga je zadel v zgornji del leve noge, vendar se je nekaj manj?ih ko??kov razpr?ilo po njegovem trebuhu, za katerega je mislil, da je zdaj izvor njegovega nelagodja. To je bil tudi izvor govoric, da je bil ustreljen. Domov se je vrnil mo?no ?epajo? z zadostno od?kodnino za nakup majhne kmetije, vendar ker je imel ?ibko nogo, je kupil kmetijo in ?redo koz, jih vzgojil in prodal namesto tega. Kak?no leto po njegovi vrnitvi si je noga opomogla in poro?il se je z lepim lokalnim dekletom, katerega je poznal in ob?udoval vse ?ivljenje. Ona je bila prav tako kme?kega porekla, ustalila sta se in se zadovoljila s sre?nim, vendar skromnim ?ivljenjem. Gospod Lee je od takrat naprej vsak dan v tednu, razen v nedeljo, peljal svojo ?redo v visokogorje na pa?o in poleti bi pogosto ostajal ?ez no? v katerem izmed bivakov, ki jih je imel tu in tam in katere se je nau?il izdelati v vojski. Teh ?asov se je spominjal z nostalgijo kot sre?nih dni, ?eprav jih takrat ne bi tako poimenoval. V gorah ve? ni bilo plenilcev, razen ljudi, saj so bili vsi tigri zdavnaj ubiti za uporabo v kitajski zdravstveni industriji. Po eni strani je vedel, da je ?koda, po drugi pa ni imel nobene ?elje vsako no? braniti svoje koze pred plenilskimi tigri. Ko ga je pred kak?nim tednom doletela bolezen, je bil kozji pastir ?e skoraj trideset let, tako da je gore poznal tako dobro kot ve?ina ljudi pozna svoj lokalni park. Vedel je, katerih obmo?ij se mora izogibati zaradi zemeljskih min in paketov strihnina, ki so jih Ameri?ani odvrgli v sedemdesetih, vedel je tudi, katera obmo?ja so bila o?i??ena, ?eprav so saperji izpustili eno ali dve, ki ju je ena izmed koz na?la pred mesecem. ?koda je je bilo, ?eprav njeno mrtvo telo ni bilo zavr?eno in je njen konec hitro nastopil, po tem ko je premik kamna spro?il mino in jo izstrelil v nebo skupaj z njeno odtrgano glavo. Bilo je predale? vstran, da bi nesel njeno truplo domov, zato je gospod Lee pre?ivel nekaj dni v gorah in se prejedal, medtem ko je njegovo dru?ino na kmetiji na smrt skrbelo zanj. Gospod Lee je bil zadovoljen ?lovek. U?ival je v svojem delu in svojem ?ivljenju na prostem in ?e zdavnaj se je sprijaznil z dejstvom, da ne bo nikoli bogat ali ?el spet v tujino. Iz tega razloga sta bila s soprogo zdaj sre?na, da sta imela zgolj dva otroka. Oba je imel enako rad in ?elel zanju najbolje, vendar pa je bil tudi vesel, da sta kon?ala ?olanje, tako da bosta lahko delala s polnim delovnim ?asom na kmetiji, kjer je njegova ?ena pridelovala zeli??a in zelenjavo ter redila tri pra?i?a in nekaj ducatov koko?i. Gospod Lee je razmi?ljal, koliko bi lahko raz?iril svojo kmetijo z dodatno pomo?jo. Morda bi lahko redili ?e kak?en ducat koko?i, nekaj dodatnih pra?i?ev in morebiti imeli ?e polje sladke koruze. Predramil se je iz svoje zasanjanosti, “Kaj, ?e je resno, Mud? Tega nisem prej omenil, vendar sem dvakrat ta teden omedlel in bil sem blizu temu ?e dva ali trikrat.” “Zakaj mi tega nisi prej povedal?” “No, saj ve?, nisem ?elel, da te skrbi in ni? ne bi mogla storiti glede tega, mar ne?” “Ne, ne osebno, vendar bi te prej spravila k tvoji tetki in te morda posku?ala spraviti k zdravniku.” “Ah, saj me pozna?, Mud. Rekel sem, ‘Po?akajmo, da vidimo, kaj ima tetka za povedati, preden porabimo ves ta denar’. Moram priznati, da se v?asih po?utim precej nenavadno in malce se bojim, kaj bo tetka jutri rekla.” “Da, jaz tudi. Se res po?uti? tako slabo?” “V?asih, preprosto nimam skoraj nobene energije. V?asih sem lahko tekel in skakal s kozami, zdaj pa se utrudim, ko jih samo gledam!” “Nekaj se dogaja, prepri?an sem v to.” “Glej, Paw,” kar je bilo njeno nedomiselno ljubkovalno ime zanj, saj je pomenilo ‘o?e’ v taj??ini, “otroka sta pri vratih. Bi ju rad zdaj obvestil o tem?” “Ne, prav ima?, zakaj bi jima zdaj delal skrbi, mislim, da bo tetka poslala po mene jutri popoldan, tako da jima povej, da bomo imeli dru?inski sestanek, ko bo ?as za ?aj in da morata biti tam.” “Mislim, da bom zdaj ?el v posteljo, spet se po?utim utrujeno. Tetkin pljunek me je po?ivil za nekaj ?asa, vendar je u?inek pojenjal. Reci jima, da sem v redu, ampak reci Denu, naj jutri pelje koze ven namesto mene, bo?? Ne rabi jih peljati dale?, zgolj do potoka, da se lahko napasejo obre?ne trave in napojijo… Ne bo jim ?kodovalo za kak?en dan ali dva.” “Ko bo? imela deset minut ?asa, mi bo? lahko pripravila nekaj tvojega posebnega ?aja, prosim? Tistega z ingverjem, jane?em in ostalim… to bi me moralo malo okrepiti… Oh, in nekaj meloninih ali son?ni?nih semen… Mogo?e bi lahko vpra?ala Din, ?e bi jih razpo?ila zame?” “Kaj pravi? na skodelico juhe? Tvoja najljub?a je…” “Ja, prav, ampak ?e bom spal, jo samo postavi na mizo, kasneje jo bom pojedel hladno.” “Pozdravljena, otroka, jaz grem danes prej v posteljo, ampak ne ?elim, da vaju skrbi, v redu sem. Vajina mati vama bo pojasnila podrobnosti. Mislim, da sem staknil zgolj nekak?no infekcijo. Lahko no? vsem.” “Lahko no?, Paw,” so vsi odgovorili. Din je delovala posebej zaskrbljeno, medtem ko so vsi nestrpno pogledovali zadenjsko umikanje gospoda Leeja in potem drug drugega. Medtem ko je gospod Lee le?al v tihi temi, je ?e bolj ?util, kako njegovo telo ob straneh utripa kot razpadajo? zob, ki zmeraj dela zgago pono?i v postelji, vendar je bil tako iz?rpan, da je hitro zaspal, ?e preden so mu prinesli njegov ?aj, juho in semena. Zunaj, za veliko mizo v polsvetlobi, je preostala dru?ina z uti?animi glasovi razpravljala o stiski gospoda Leeja, klub dejstvu, da jih nih?e ne bi sli?al, ?e bi govorili glasno. “Mama, bo Paw umrl?” je vpra?ala Din skoraj v solzah. “Ne, draga, seveda ne,” je odgovorila, “vsaj… Mislim, da ne bo.” 1 2 DILEMA DRU?INE LEE V tipi?nem pode?elskem slogu so vsi spali skupaj v edini sobi v hi?i: mati in o?e sta imela dvojno vzmetnico, otroka sta imela vsak po eno enojno, tri postelje so bile za??itene s svojimi komarniki in ko so ob zori vstali, so se vsi po prstih izplazili, da ne bi zbudili Henga. Vedeli so, da je nekaj narobe, ker je po navadi prvi vstajal in zapu??al hi?o tudi ob najhladnej?ih jutrih. Kukali so ?ez komarnik, da bi si ogledali njegov mrtva?ko bled obraz in izgledali so zaskrbljeno, dokler jih mati ni napodila ven. “Din, naredi nam uslugo, draga. Ni mi v?e?, kako o?e izgleda, tako da se hitro stu?iraj in pojdi do tetke, da vidi?, ?e nam ima kaj za povedati, bo?? Pridna punca. ?e ?e ni pripravljena, vem, da smo zgodnji, jo vpra?aj, ?e bi se lahko posebej potrudila za svojega najljub?ega na?aka, bo?, preden bo prepozno?” Din je jokaje stekla pod tu?. “Oprosti, ljubezen, nisem te ?elela razburiti!” je zavpila za h?erjo. Ko je petnajst minut kasneje prispela do hi?e svoje velike tete, je bila stara ?amanka ?e budna in oble?ena, sedela je za veliko mizo pred hi?o in jedla ri?evo juho. “Dobro jutro, Din, lepo te je videti, bo? skledo juhe? Okusna je.” Da je svojim vnukinjam posve?ala posebno pozornost, ?e posebej Din, vendar ko je sli?ala, kaj je imela za vpra?ati, si ni mogla pomagati, da ne bi rekla, da je njena mati veliko spra?evala o ustrezni diagnozi v zadnjih ?tiriindvajsetih urah. “Ta tvoja mati! Prav, bomo videli, kaj lahko storimo… Tvoj Paw slabo izgleda, kajne?” “Da, tetka Da, bled je kot truplo, vendar mislimo, da ?e ni mrtev… Mati ga je ?elela zbosti z buciko, ko sem odhajala, da bi videla, ?e bo reagiral, vendar nisem ostala, da bi videla. No?em, da Paw umre, tetka Da, prosim, re?i ga.” “Storila bom vse, kar lahko, otrok, vendar ko Buda pokli?e, nih?e na svetu ne more re?i ‘Ne’, ampak bomo videli, kaj lahko storimo. Pridi z menoj.” Da je vodila v svoje sveti??e, pri?gala sve?o in zaprla vrata za njima. Upala je, da bo Din pokazala interes za ‘stare na?ine’, dokler je ?e dovolj mlada, da jo obu?i, saj je vedela, da bo nekega dne potrebovala naslednika, ?e naj posel ostane v dru?ini Lee. Pokazala je na Povpra?eval?ev predpra?nik na tleh in Din je sedla, nakar se je sprehodila okoli ko?e, mrmrajo? molitve in zakletve ter pri?gala ?e nekaj sve?, preden je sedla nasproti Din, ki je strmela v svoje roke, sklenjene v njenem naro?ju. Da je pogledala svojo ne?akinjo, za?utila, kako je blag tremor zajel njeno telo, se za nekaj sekund zastrmela v svoje sklenjene roke in potem ponovno pogledala Din. “Pri?la si poiskat nasvet za nekoga drugega? Prosim, zastavi svoje vpra?anje?” je rekla Da z globokim, tema?nim, godrnjajo?im glasom, ki ga nikoli nih?e ni sli?al zunaj te ko?e. Preobrazba je presenetila Din, kot zmeraj, ko je njena tetka padla v trans in dovolila drugi entiteti, da prevzame nadzor nad njenim telesom. Ni se ji toliko spremenil obraz, ?eprav se je, njeno celotno telo se je komaj opazno spremenilo, na podoben na?in kot igralec ali imitator spremeni svoj izgled, tako da ustreza liku, ki ga upodablja, vendar je ?lo za ve? kot to. Bilo je kot bi notranjost Da zamenjali s tisto nekoga drugega, zaradi ?esar ni samo izgledala druga?e, ampak je druga?e tudi zvenela. Din je pogledala staro zdravilko, ki ni bila ve? njena tetka. “Zdravilka, moj o?e je zelo bolan. Moram, vedeti, v ?em je te?ava in kaj lahko storimo glede tega.” “Da, tvoj o?e, tisti, ki ga kli?e? ‘Paw’.” Oseba, njena tetka, ki je v tem trenutku zvenela kot mo?ki, je polo?ila roko na vsakega od sve?njev, ki ju je Heng dan pred tem pustil tam in zaprla tetkine o?i. Pri?lo je do, vsaj tako se je zdelo Din, dolgega premora in ti?ina je bila tako globoka, da bi lahko rekla, da je lahko sli?ala mravlje hoditi po trdih blatnih tleh. Din je bila pred tem na ducatu tak?nih sej, vendar nikoli zaradi ?esa tako resnega kot zdaj. Enkrat je spra?evala o te?avah z ?elodcem, o njenih menstruacijah pred nekaj leti in nedavno je spra?evala, ?e se bo kmalu poro?ila. Ni se bala postavitve, zgolj izida, vendar je vedela, da lahko zgolj sedi, ?aka in opazuje, saj se ji je vse skupaj zdelo fascinantno. Zdravilka je po?asi odvila prvi zavitek, ki je vseboval kamen, ga previdno preu?ila, povohala in postavila nazaj na bananin list, nato je vzela list, ki je vseboval mah in ga povohala, preden ga je postavila na predpra?nik pred seboj. Zdravilka je slovesno pogledala Din in po nekaj minutah spregovorila. “Ta, za kogar te skrbi, je zelo bolan. Pravzaprav je bil zelo blizu smrti, ko je dajal te vzorce, vendar ?e ni mrtev… Nekaj njegovih notranjih organov, posebej tistih, povezanih s ?i??enjem krvi, je v slabem stanju… Tisti, ki jim, mislim da, pravite ledvice v taj??ini, so popolnoma prenehali delovati in jetra pospe?eno odpovedujejo. “To pomeni, da je smrt neizbe?na. Ne obstaja zdravilo.” Zdravilka je ponovno vztrepetala in se ponovno prelevila v staro tetko Da, ki je nekaj krat zatrepetala in se malce zvila kot bi obla?ila staro tesno obleko ter podrgnila o?i. “Niso bile dobre novice, kajne otrok? Ve?, da ko sem obsedena, ne sli?im zmeraj vsega, vendar sem ujela delce in po tvojem izrazu vidim, da ne bo dobro za tvojega o?eta.” “Duh je rekel, da bo Paw zagotovo kmalu umrl, saj ni zdravila za odpoved ledvic in jeter…” “?al mi je, Din, ve?, da mi je tvoj o?e zelo pri srcu… Poglej, tako ti povem, ?ez leta sem se nau?ila kar nekaj trikov poleg obsedenosti. Pa poglejva… Da, kamen… vidi?, kje je tvoj o?e pljunil nanj? Ni sledi! To pomeni, da v njegovi slini ni soli, mineralov, vitaminov, ni?esar, zgolj voda. “Sedaj, mah,” povohala ga je z razdalje in ga nato pribli?ala svojemu nosu. “Enako! Povohaj to!” Pomolila ga je Din, da ga povoha, vendar Din ni bila pretirano voljna vohati o?etov urin. “Daj, no, ne bo te ugriznil!” je rekla Da. Din se je lotila tega, kar ji je bilo ponujeno. “Ne, povohaj, samo mahovinast vonj”. “Natanko! Mo?ki urin smrdi kot ma?ji urin, ?e ga hrani? zavitega, vendar urin tvojega o?eta ne. Torej tukaj ni nobenega mesa v njem, zaradi ?esar bi zgnil. Torej, je kri tvojega o?eta ravno tako voda. “Ne more? dolgo ?iveti z vodo namesto krvi, kajne? Zdi se razumno, mar ne? Kri razna?a vse dobro po telesu, vendar je tvoj o?e nima, zato je ves ?as tako slaboten! “Pojdi domov sedaj, poizvedi, ?e sva prepozni in ?e je ?e zmeraj z nami, se vrni, da me posede? na tisti tvoj skuter. Pojdi sedaj in pohiti!” Din je precej pohitela ?ez vrata in stekla nazaj domov. Medtem, ko je Din preverjala, kako je z o?etom, se je Da pripravljala na odhod, saj je v srcu vedela, da njen Heng ?e ni mrtev, vsaj ne popolnoma. Izbrala je nakaj zeli?? in jih pospravila v torbo, splahnila obraz z vodo in zvezala lase z naglavno ruto zaradi vetra, kateremu bo izpostavljena med vo?njo z motociklom. Potem je ?la ven ?akat ne?akinjo. Din je prispela nekaj minut kasneje v oblaku prahu. “Hitro, tetka, mati pravi, naj hitro pride?, ker umira.” Da je namestila stranski sede? skuterja kot se je spodobilo za damo in odpravili sta se umikajo? se Dininim dolgim lasem, ki so bole?e bi?ali njen zguban star obraz. Takoj ko sta prispeli, je Da sko?ila dol precej spretno za nekoga njenih let in se napotila v hi?o. “Hvala ti, ker si pri?la tako hitro, tetka Da, v spalnici je.” “Da, predvidevala sem, da bo v postelji in ne z njegovimi ljubimi kozami!” Dvignila je komarnik in sedla na lesena tla poleg njegove glave. Najprej je pogledala njegovo ko?o, potem njegove lase in nazadnje je odprla njegove o?i in pokukala vanje. “Mmm, vidim… poka?ite mi njegova stopala!” Wan je pohitela odkriti mo?eva stopala, nakar se je Da nagnila nadnje, da bi jih stisnila in si jih pobli?e ogledala. “Mmm, nikoli prej ?e nisem videla tako resnega primera pomanjkanja mesa v krvi kot je ta. Mi dovoli?, da naro?im tvojim otrokom, kaj naj po?nejo nekaj ?asa? Dobro, kmalu se vrnem, podpri mo?evo glavo z nekaj vzglavniki, poslala bom Din, naj ti pomaga, medtem ka bo Den zunaj pomagal meni.” “Da, tetka, seveda. Karkoli je potrebno, da bi pomagali mojemu dragemu Hengu.” “Prav, poglejmo, kaj lahko storimo, bomo?” s temi besedami je vstala in se spustila do tal. “Din, pojdi pomagat svoji materi, Den, pridi z menoj, vsi moramo ukrepati hitro in natan?no.” Din se je hitro odzvala in Den je vpra?al, kako lahko pomaga. “Pojdi in prinesi mi najmo?nej?ega petelina, ki ga imate! Hitro, fant!” Ko se je vrnil s ptico pod roko, mu jo je Da vzela. “Sedaj prive?i najmo?nej?ega kozla za kol tako tesno, da se ne more premakniti niti za centimeter – sede ali stoje, vseeno mi je.” Medtem ko je Dan odhitel, je Da sedla na rob mize, prerezala petelinov vrat in izcedila kri v skledo, odvrgla njegovo brez?ivljenjsko telo v ko?aro za zelenjavo na mizi in odhitela po stopnicah. “Din,” je rekla ob prihodu, “ima? kaj kozjega mleka, ali kateregakoli mleka v hladilniku? ?e ne, vzemi vr? in prinesi nekaj sve?ega, prosim, dekle.” Ni ji bilo treba re?i, naj pohiti, ni je bilo ve?. “Prav, Wan, je buden?” “Pravzaprav ne, tetka, pol-pol.” “Prav, zatisni mu nos, jaz pa mu bom zlila to kri v grlo.” Stisnila je njihovo zaprto ?eljust s palcem in sredincem, da bi jo odprla, mu nagnila glavo nazaj in zlila nekaj po?irkov petelinje krvi v grlo. Da je na osnovi Hengovega poka?ljevanja podobnega tistemu avtomobila na bencin, ko vanj vlijete dizel, ocenila, da je nekje pol steklo po pravi poti. Heng je rahlo odprl o?i. “Kaj mi vidve stari ?arovnici po?neta?” je za?epetal, “To je bilo grozno!” “Ah, tako sem tudi mislila,” je rekla Da, zlila noter ?e malo, “prebogato, moral se bo privaditi.” Ko je Din prispela, je rekla, “Sve?e mleko, ?e zmeraj toplo od Flower, na?e najbolj?e koze.” Da ga je vzela, zme?ala 50-50 s preostalo krvjo in zlila po Hengovem grlu kakor prej z enakim izidom, le z manj odpora. “Poglej to!” je vzkliknila, “?e postaja mo?nej?i! Heng se posku?a boriti proti nam, upira se. Mogo?e ?e ni popolnima izgubljen! “Prav! Wan, nadaljuj z mlekom, vendar shrani polovico preostalega. Vrnem se ?ez nekaj minut.” ?la je dol in poklicala Dena. “Je tista koza ?e pripravljena?” “Da, tetka, tukaj je.” “Dobro, pridi z menoj.” Da je naredila majhen rez na vratu koze s pisarni?kim no?em, ostrim kot britev, in izto?ila nekaj sto mililitrov. “Vidi?, kako sem to storila, fant? Poskusi si zapomniti, ker mislim, da bo? ti to moral po?eti vsak dan od zdaj naprej.” ?la sta gor, kjer sta na svoje presene?enje zagledala Henga, kako se pogovarja s svojo ?eno in h?erko podobno kot bolni?ki pacient po splo?ni anesteziji – zmedeno, ?ibko in oklevajo?e, vendar povezano. Da je zme?ala kozjo kri pol-pol s preostalim mlekom, vendar mu je najprej dala pribolj?ek. “Oh, tetka, to je ogabno! Oh, dragi…” “Poskusi tole potem,” je rekla in mu vro?ila kozarec roze teko?ine. “Da… to je kar lepo… Kaj je to? ?e zdaj ?utim, kako mi pomaga.” Heng je nestrpno popil. “To je, hja, mle?ni napitek z zeli??i… Dobro, kajne?” “Da, tetka, zelo dobro… zelo osve?ujo?e. Ga je ?e kaj?” Wan je pogledala staro zdravilko, ki je prikimala. Wan je nalila ?e en kozarec in pomagala soprogu popiti. “Oh, vesela sem, Heng,” je rekla Da, “Menim, da smo s tem mle?nim napitkom na?li re?itev za tvoje tegobe, ?eprav sem prepri?ana, da lahko to ?e malce dodelamo. Morda bi lahko na?li druge sestavine, s katerimi bi vsake toliko spremenili okus, tako da ne postane dolgo?asno, ve?.” “Da, tetka, vedel sem, da se bo? potrudila zame.” “Karkoli za mojo dru?ino, v zadovoljstvo mi je, da sem lahko pomagala,” je odgovorila in mu namenila pristen, ?eprav redek, topel nasmeh. Zme?ala je preostanek krvi in mela z nekaj zeli??i v pribli?no pol litra mle?nega napitka in nato dejala: “Heng, mislim, da bi zdaj moraj po?ivati. Poglej, tukaj je ve? mle?nega napitka za pozneje in tvoji dru?ini bom pokazala, kako ga pripravi spodaj, prav? Ti si odpo?ij. Pokli?i me, ?e me bo? potreboval. Adijo za zdaj in okrevaj kmalu.” Ko so se vsi udobno posedli za veliko vrtno mizo in je Wan prinesla osve?ilno pija?o iz sve?ega sadja in hladne vode, je Da prevzela nadzor nad dru?inskim sestankom. “Kot sem ?e povedala, nisem ?e nikoli videla tako ekstremen primer kot je ta, vendar ka?e, da so me moje izku?nje in duhovni vodniki pripeljali do tega, da predpi?em pravilno re?itev.” “Vendar smo, doslej, uporabili zgolj tisto, ?emur pravimo ‘prva pomo?’. Priznajmo si, Hengu smo dali kri ?ivali, ki se ne prehranjujejo enako kot ljudje, tako da ?e zmeraj potrebuje dolo?ene vitalne sestavine. “To, kar moramo storiti je, da mu zagotovimo redno in neprekinjeno preskrbo s krvjo ?ivali, ki se prehranjujejo enako kot ljudje. Bolj?i kot je pribli?ek, bolje za Henga. “Torej, vsi vemo, da se vsi ne prehranjujejo ?isto skladno s vsakodnevnimi potrebami njihovega telesa, tako da lahko predvidevamo, da tudi Hengu to ne bo potrebno, vendar ?e mu damo zgolj koko?jo kri, mu bo veliko manjkalo in zgolj ‘koko?ji’ del njega bo uspeval in pre?ivel. “Enako bo, ?e bo pil zgolj kozjo kri, saj trava dolgoro?no ne zadostuje ljudem.” “Kaj torej predlaga?, tetka Da?” je vpra?al Den, “Da mu moramo najti opi?jo kri?” “No, to je sicer smer, o kateri govorim, tako je, Den, vendar opice se ne prehranjujejo enako kot mi, kajne?” Pustila je, da absorbirajo to, kar je rekla. Din je prvi pogruntal. “Tetka, misli?, da bo o?e potreboval redno oskrbo s ?love?ko krvjo?” “Tako je, Din, to bi bil najla?ji na?in in morebiti edini dolgoro?no gledano. ?e ne boste mogli najti redne oskrbe s ?love?ko krvjo, mu boste morali priskrbeti ogromne koli?ine krvi mnogih razli?nih vrst ?ivali, da bi to nadomestili. Pra?i?i se, denimo, dokaj podobno prehranjujejo kot mi, vendar ne jedo veliko sadja in ne jedo svinjine. “Predvidevam, da bi lahko zadr?ali nekaj ‘donatorskih pra?i?ev’ samo za Henga in jih krmili tako, da bodo lahko proizvedle pravo kri, in to dopolnili s krvjo drugih ?ivali, vendar bi to terjalo veliko truda. Lahko bi naredili koktejl iz koko?je, kozje, pra?i?je, pasje in ma?je krvi in ga shranjevali v hladilniku, vendar ne vem za noben primer, da je to kdaj ?e kdo storil… rezultati bi bili v najbolj?em primeru nepredvidljivi. “Re?itev je dejansko tako preprosta kot so nosovi na va?ih obrazih in to je ?love?ka kri. “Pregledali smo vzorce vajinega o?eta vsaj sedem ur prej in izid je jasen. “Vajin o?e sploh nima krvi! “Nobene! “Niti kapljice! “Vama bom pokazala.” Da je segla v svojo torbo in vzela ven mah, zavit v bananin list. “To je vzorec urina vajinega o?eta. Poglejta.” Za?gala ga je. “Ogenj se je razpuhtel, delno zaradi vlage, vendar poglejte, plameni so brezbarvni, torej v krvi ni nobenih vitaminov, soli, ni?esar. Po ?ila mu te?e zgolj voda, ?eravno je rde?kasta. “Lahko bi mu izpustili nekaj krvi malce kasneje in jo pregledali, ?e ?elita. ?e bi imel pravo kri, bi se mah do zdaj izsu?il in bi se pri se?igu obarval. “Enako je s kamnom, poglejta! Heng je nanj pljunil, vendar ni nobenih sledi soli, ni?esar, torej spet samo voda. Vajin o?e v sebi nima nobene krvi. “Niti kapljice!” “Je to slabo, tetka zdravilka?” je vpra?al Den. “Slabo? Slabo? Fant, ?lovek ne more ?iveti brez krvi! “Zelo te imam rada, Den, vendar si v?asih lahko tako neumen! Predvidevam, da razmi?lja? samo o spolnosti, kot vse fantje tvojih let! “In ‘tetka’ sem samo zunaj sveti??a. “Tvoj o?e je postal vampir… je v zadnjem ?asu grizel koga izmed vas?” “Ne, tetka, vendar je mo?no, da je grizel koze, tega ne vemo,” je odgovoril Den. “Oh, to je zelo resno, resni?no zelo resno. Sli?ala sem ?e za tak?ne primere, vendar nikoli nisem sam videla kak?nega v celem svojem … svojem… er, skozi svoje ogromne izku?nje.” “Uau,” je rekel Den, “O?e je postal Pee Pob, vampir? ?akajte, da povem prijateljem! Heng - Pee Pob! To je fantasti?no!” “Bo kmalu umrl?” je vpra?ala Din. “Poku?amo ga re?iti, Din, naredili bomo vse, kar lahko, ampak to pomeni, da ne smete nikomur povedati. Den! Razume?? Nikomur, prav nikomur, ti neumen fant! “Si prepri?ana, da je ta fant Lee, Wan?” Z obto?ujo?im pogledom je o?vrknila Wan, kje se ji je namr??ila nazaj s toliko nespo?tovanja, kot ga je premogla do stare ?enice, ki je ravnokar re?ila ?ivljenje njenega umirajo?ega mo?a. “Torej, tako je. To so va?e mo?nosti. Nazadnje je odlo?itev va?a – vseh ?tirih – saj boste vi morali priskrbeti ‘zdravilo’ in Heng ga bo moral jemati ves preostanek ?ivljenja, saj za to stanje ne obstaja zdravilo.” Da si je dovolila nasloniti se na enega izmed stre?nih podpornikov in zaprla o?i kot bi zapirala knjigo ter zaklju?ila sejo. Dru?ina jo je pogledala, nato so pogledali drug drugega, spra?ujo? se, kako se bodo izvlekli iz tega. Medtem, ko je tetka Da delovala kot da je transu ali celo v snu, so ostali trije razpravljali o tem, kaj bi naj bil njihov naslednji korak. “Torej,” je rekla Wan, “od lokalcev ne moremo dobiti prav veliko krvi, kajne? Ve?ina njih ti ne bi dala strjen hladen ri?ev puding, kaj ?ele pol litra svoje krvi in ne moremo si privo??iti, da bi jo od njih kupili.” “Lahko bi zajeli turiste in jim izcedili kri v steklenice in jih nato shranili v hladilniku…” je rekel Den. “Sem ne prihaja ravno veliko turistov, mar ne, Den?” je rekla njegova mati in razdra?eno cmoknila. “Lahko bi poskusili s koktejlom krvi razli?nih ?ivali in vsak od nas bi lahko daroval pol litra krvi mese?no,” je dodala Din. “Mmm, ne vem, koliko krvi lahko ?lovek daruje letno, vendar mi 6 litrov zveni veliko – vsekakor lepa misel, draga.” “Morda bi bili nekateri ?lani ?ir?e dru?ine pripravljeni darovati nekaj krvi vsake toliko, vajin o?e je tukaj kar precej priljubljen…” “Lahko bi ponudili odkup vse krvi preminulih ljudi,” je predlagal Den. “Ljubi, mislim, da je potrebno kri iz?rpati iz telesa preden umre, namre?, ko se srce ustavi, je ni ve? mogo?e iz?rpati.” “Lahko bi jih obesili za noge in jim namestili pipo na vrat … ali na srce … ali oboje?” “?e prav razumem, torej predlaga?, da ko nekomu umre njegova ljuba mati, odhitimo tja preden se ohladi in vpra?amo, ?e jo lahko obesimo za noge in ji iz?rpamo kri v vedro, da bi jo lahko tvoj o?e kasneje popil, hm? “Kako bi misli?, da bi se to izteklo?” “Lahko bi se ponudili, da je vzamemo nekaj pred tem…” “Niti ne poskusi predlagati kaj tako podlega in neumnega!” “Kaj pa dojen?ki… Morda pa ne, hm?” je dejal Den in potem utihnil, saj so bili vsi njegovi predlogi doslej zavrnjeni. “Torej, ?e povzamemo, doslej smo na?li dve re?itvi, prvi?, da zberemo kri ?lanov dru?ine in drugi?, da naredimo koktejl iz ?ivalske krvi, in za nobeno od mo?nosti nismo prepri?ani, da bo delovala. “?e kaj?” “Lahko bi … ne, morda pa ne…” je rekel Den. “Daj no, zini ?e, pa naj bo neumno ali ne,” je rekla mati, “obupani smo in moramo vzeti v ozir vse mo?nosti.” “Torej, lahko bi postal musliman… Tako bi lahko imel ?tiri ?ene in tako bi imeli ?e ?tiri darovalce krvi… in ?e bi, denimo, vsaka imela ?tiri otroke, potem bi to pomenilo ?estnajst darovalcev in…” “Da, prav, Den, hvala za to! Zdaj mi je ?al, da sem vpra?ala… Naslednje, kar bo? predlagal, bo verjetno, naj se tvoja sestra za?ne prodajati in naj vsaki? zara?una liter krvi!” Din je mo?no zardel ob sami pomisli in bil je precej ?okiran nad tem, da je mati to sploh izgovorila, vendar je Den zami?ljeno kimal, vse dokler ga Wan ni brcnila. “?e prav razumem, imamo ?e dve te?avi, o katerih ?e sploh nismo razmi?ljali,” je rekla Din. “Tetka Da je rekla, da se mora o?e dejansko strinjati z na?im na?rtom, navsezadnje bo on to pil in nekaj rabimo za jutri.” “Morda lahko za jutri uporabimo mle?ni napitek iz kozje krvi, saj je bil o?etu bolj v?e? kot okus koko?i, ampak da, prav ima?, kmalu se bomo morali domisliti ?esa trajnej?ega. Lahko vpra?amo tetko kasneje, kaj meni o tem. Kar se ti?e vajinega o?eta, bo pa? moral jesti, kar mu damo in biti za to hvale?en, dokler si ne opomore dovolj, da bo lahko sam skrbel za svoja prehranska dopolnila, sem pa prepri?ana, da bi bil hvale?en, da si mislila nanj.” Medtem, ko so se oni trije za nekaj minut prepustili svojim mislim, se je Da ‘zbudila’. “Vam je uspelo domisliti se ?esa novega, ali naj jaz na?tejem re?itve?” “Ne, tetka,” je priznala Wan, “Den je imel nekaj domiselnih idej, ki niso ravno izvedljive. Na ?alost, so nam ostali zgolj predlogi, ki si nam jih dala pred nekaj urami.” “Da, tako sem tudi mislila, da boste to rekli, vendar, ?e sem popolnoma iskrena, ne gre za re?evanje preproste te?ave. Tudi jaz nisem pri?la do ni?esar v svojih meditacijah, vendar je ?e precej pozno in postala sem utrujena, tako da bi prosila enega od vaju otrok, da me zapelje domov, da lahko vsi skupaj to prespimo?” ?akali so Dena, da se vrne, da bi lahko nekaj prigriznili, ob?li so ?ivali, se v izmenah stu?irali in pre?iveli skupaj ?e zadnjih nekaj trenutkov dneva preden so se zgodaj odpravili spat, saj so bili vsi ?ustveno iz?rpani. Vendar je bila dejanska resnica ta, da nih?e izmed njih ni ?elel iti gor sam, medtem ko je zgoraj vampir, tako da jim je bilo ljub?e, da gredo vsi skupaj. Wan ni ?elela niti spati z njim, vendar je ?utila dol?nost, tako da je, kot najstarej?a, s sve?o v roki utirala pot otrokoma, ki sta se tresla skrivajo? za njo Ustavili so se ob zakonski postelji in strmeli. Heng je sedel vzravnano v postelji, njegova bleda ko?a in koralno rde?e o?i so se svetili v temi. “Dober ve?er, dru?ina!” je spregovoril z nizkim, mrtva?kim glasom. Oni trije so zlezli v svoje postelje, vendar niso umaknili pogleda s Henga, ki se ni niti za trenutek premaknil, le strmel je predse. 1 3 PEE POB HENG Ko so se zjutraj zbudili, po tem ko so kon?no zaspali zaradi iz?rpanosti, je bil Heng popolnoma pokrit z odejami in blazino ?ez glavo. Vsi so vstali in ?li dol takoj ko so lahko, pri ?emur so hitro smuknili mimo njegove postelje. “Uau, mati, si videla o?eta sino?i?” je vpra?al Den. “Njegove o?i in njegova svetla ko?a so osvetlili prostor, ampak to so bile njegove o?i, mar niso? V?asih so bile ?rne na belem kot na?e, sedaj so pa rde?e na rozem… Zagotovo je to tako zaradi vse tiste krvi, predvidevam vsaj.” “Ne vem, dragi moj, ampak predvidevam, da ima? prav. Se spomni?, kako je tvoja tetka dobila kri?” “Da, mati, vendar jo bo bom vzel drugemu kozlu, da si lahko prej?nji opomore?” “Da, dobra zamisel, Den. Vsak dan uporabi drugega kozla za kri, Din pa lahko ?e naprej sledi svoji obi?ajni molzni rutini. Zaenkrat naj bo vse kozje mleko za tvojega o?eta, prav? On ga precej bolj potrebuje kot mi in ne ?elimo, da postane la?en sredi no?i, mar ne?” “Ne, mati, zagotovo ne! Sino?i sem potreboval celo ve?nost, da sem lahko zaspal. Na smrt me je bilo strah, da se bo o?e pri?el sprehajati naokrog, da bo morda ?el iskat kaj za pojest - ali koga.” “Zaenkrat naj te ne skrbijo tak?ne stvari, Den. Bli?je sem kot ti, tako da se bo najprej spravil name, vendar, ?e zagleda? v njegovi postelji zgubano, brezkrvno gmoto ko?e, pojdi ven. Enako velja, ?e nekega jutra zagleda? ?etvero rde?ih o?i, ki strmijo vate izza na?ega komarnika.” “Kakopak, mati! Takoj grem po tisto kri. Kje je Din?” “Ne vem, morda je ?e za?ela. Ti se spravi na delo, jaz pa grem z motorjem po tetko Da – mislim, da bomo ?e naprej potrebovali nekaj pomo?i s tvojim o?etom. Ti in tvoja sestra po?akajta, da se vrnem, preden gresta gor k njemu, prav?” “Da, mati, ne rabi? mi re?i dvakrat, vendar, kako ravnati, ?e pride sem dol?” “Mislim, da ne bo… spal je, ko sem vstala iz postelje, v vsakem primeru prideva kmalu. ?e vseeno vstane, mu zgolj dovolita, da vaju poljubi za dobro jutro.” Wan se je vrnila deset minut kasneje z Da, ki je sedela na svoji mizi in ?akala na neogiben obisk nekoga iz Hengovega gospodinjstva. Ko sta se vrnili, Heng ni pri?el dol. Din je zbrala mleko in Den je bil domala pripravljen. “Prav,” je rekla Da,“ zaenkrat priporo?am me?anico kozjega mleka in krvi v razmerju 50-50 s ?ajno ?li?ko bazilike, polovico koriandra in kapljico tega. Dobro preme?ajte in to je to. Dajte mu pol litra zjutraj in ravno toliko pred spanjem. To bi zaenkrat moralo zadostovati. Oh, in nikoli mu ne dajajte ?esna, to je zelo slabo za vampirje! Pojdimo sedaj gor k njemu.” “Preden gremo gor, tetka Da, ti moram povedati, da je ve?ino no?i presedel vzravnano v postelji, svetle? se kakor svetilnik z bledo poltjo in roza o?mi z rde?imi zenicami. Oh, in ko je spregovoril z nami! O, moj Buda! Nikoli ?e nisem sli?ala ni?esar podobnega. Rekel je ‘Dober ve?er, dru?ina’ s tak?nim nenavadnim, globokim glasom… bilo je res zastra?ujo?e.” “Ni? ne de… pojdimo ga pogledat.” ?li so gor s svojo steklenico mle?nega napitka in vstopili v prostor. Vse naoknice so bile zaprte, tako da je bilo notri temno kot v rogu. Wan je ponovno stopila ven, vzela sve?o iz sve?nika, jo pri?gala z v?igalnikom, ki je visel na vrvici v bli?ini in ponovno vstopila v prostor, da bi se pridru?ila Da, ki si je drznila pribli?ati se postelji, v kateri je spal Heng. Soj sve?e ni razkril ni? novega, tako da sta dami zvezali komarnik i sedli vsaka na svojo stran postelje. Wan je potegnila pregrinjalo in tam je le?al, na hrbtu, nag, z na ?iroko razprtima rokama kot Jezus na kri?u, z odprtimi o?mi, dvema globoko rde?ima krogoma v roza mandljema na duhu podobni brezizrazni maski, njegove ustnice so bile kakor dve tanki progi okrog njegovih ust. Wan je vpra?ujo?e pogledala Da, ki je preu?evala svojega pacienta. Hrbtno stran roke je prislonila na njegovo ?elo in ni je presenetilo, da je telesna enaka sobni temperaturi. “Kako si danes, Heng?” je vpra?ala njegova soproga. “La?en… ne, ?ejen,” je dejal, pri ?emer so besede bobnele iz njegovih ust kot grmijo skale z gora ob skalnem podoru. “Prav, dragi moj, vstani potem. Imava zate ?e nekaj tistega ?udovitega mle?nega napitka.” Dami sta mu namestili blazine, mu pomagali sesti vzravnano in ga po tem pokrili z odejo. “Popij tole, dragi moj,” je rekla Wan, “ta okus ti je bil v?eraj najbolj v?e?.” Da je vlila nekaj v kozarec in vtaknila vanj slamico zanj. Heng je popil dva kozarca roza teko?ine z zeleno zeli??no peno in zdelo se je, da ga je dvignilo. Vzravnal se je in pogledal naokrog kot da mu je to prvi?. “Ti je v?e? to, kaj, Heng?” je vpra?ala Da. “Vidim, da si sedaj veliko ?ivahnej?i kot si bil, ko sva pri?li. Misli?, da bo? danes lahko pri?el dol? Son?na svetloba bi ti utegnila dobro deti… zgleda? malce bledo… nisi vajen ostajati v hi?i, kajne?” Heng jo je pogledal kot bi govorila nek tuj jezik in nato pogledal ?e svojo soprogo. “Bi ?elel iti na strani??e, Heng? Minilo je kar nekaj ?asa, ?uti? da je tam spodaj vse v redu? Bi ?el sedaj na strani??e ali naj ti prinesem vedro sem gor?” “Da, dobra zamisel, rad bi ?el dol na strani??e, ampak najprej bi ?e malo mle?nega napitka.” Ker nobena izmed ?ena ni vedela, koliko bi ga naj konzumiral, sta mu dovolili, da spije kolikor ?eli in Heng je popil cel liter. Da je sedla in opazovala, medtem ko mu je Wan pomagala, da se oble?e. Ko je mle?ni napitek pri?el u?inkovati, je Heng postal bolj aktiven. “Dajva potem, dragi, dajva te oble?i in spraviti dol.” Dami sta ga prijeli vsaka pod eno roko in pomagali treso?emu mo?akarju na noge. Bil je kot kolo z majavim kolesom. Ko sta ga spravili ven, na stopni??ni podest, se je malce zdrznil ob ble??e?i svetlobi, kakor bi se vsak po tem, ko je dan in pol pre?ivel v zatemnjenem prostoru. Den in Din sta opazovala o?eta kako se ob pomo?i tete in soproge kot dipsoman spu??a po stopnicah. Bili so zgro?eni nad tem, kako krhko in druga?e izgleda. Heng je bil zmerom suhljat, vendar je bil sedaj posu?en, bel kot sneg, z dvema rde?ima mandljema namesto o?i. Premaknili so se, ko se je usedel na mizo za premor. “Den, ima? ?e zmeraj tista stara son?na o?ala? Mislim, da jih tvoj o?e danes potrebuje, ker so njegove o?i malce ob?utljive.” Da je vpra?ala, “Lahko spravi? Henga sama do strani??a, Wan, ali ?eli?, da ti Den pomaga?” “Ne, mislim, da bom lahko.” Odpeljala ga je vstran, pri ?emer si je Heng s prosto roko zakrival o?i. Ko so ga posedli na mizo petnajst minut kasneje, se je zdel iz?rpan od podviga. “Din, pregrizi se gor in vzemi rjuho in par blazin, bo?, prosim? Tvoj o?e bo danes po?ival tukaj spodaj, da pride do sve?ega zraka in son?ne svetlobe. Nikoli v ?ivljenju ?e ni pre?ivel toliko ?asa znotraj, tako da njegovo telo ni vajeno tega. Poglej, v kak?nem stanju je…” Heng je vas ?as pogledoval od enega govornika k drugemu, vendar se ni zdelo, da sledi pogovoru. Priskrbeli so mu udobno posteljino in Den je proizvedel son?na o?ala s temno ?rnimi, zrcalnimi le?ami, na katere je bil tako ponosen pred desetletjem, ko so bile modne. Heng je s svojimi o?ali posledi?no izgledal kot nekak?en ?uden pti?, naslonjen na stre?ni podpornik, zavit v belo rjuho. “Prav, otroka, menim, da je najbolje da gresta pripravit ?e nekaj mle?nega napitka za vajinega o?eta. Zdi se, da je danes zelo la?en, kar je dober znak. Vidi se, da nekaj delamo prav!” “Danes se po?uti? veliko bolje, kajne, Paw?” Vsi so ?akali njegovo reakcijo, nakar je prikimal, gledajo? neverjetno kakor sova. Den in Din sta od?la hihitajo? se, te?ko izena?ujo? bitje na mizi s svojim o?etom, kak?en je bil pred zgolj ?tiriindvajsetimi urami. “Misli?, da bi naj Hengu skuhala nekaj za pojest zve?er, tetka Da?” “Ne bo mu ?kodovalo, ?e bo pojedel, vendar to ni nadomestek za mle?ni napitek.” “Heng, bi ?elel kasneje nekaj pojesti z nami?” Heng je samozavestno odkimal strme? v svojo soprogo. “Kaj bo? kuhala zve?er, Wan?” je vpra?ala Da. “Pi??anca ali svinjino… karkoli ?eli.” Heng je ?e naprej pogledoval od enega govornika k drugemu kot nekdo v dr?avi, katere jezik ne govori. “Zakaj ga ne bi vpra?ala? Ni postal neumen, oziroma vsaj mislim, da ni.” “Kaj bi jedel zve?er, Heng, pi??anca ali svinjino?” Gledal jo je nekaj sekund in nato rekel: “Otroka…” “Katerega? Kakorkoli, Heng, ne more? pojesti otroka… ne bi bilo prav.” “Ne najina otroka… Kozli?ke… Imamo jih nekaj, mar ne?” je odgovoril Heng. “Da, ?e zmeraj jih imamo nekaj, vendar sem mislila, da jih bomo dodali ?redi.” “Samo enega otroka.” “Ja, no, prav, Heng, ker vidim da si bolan, ti bom zve?er pripravila kozli?ji kotlet, ostali bomo pa svinjino.” “Svojega ?elim srednje surovega, na ?aru, brez karija, Wan. Hrepenim po nekem mesu, pravem rde?em mesu.” Tudi otroka sta ?utila olaj?anje, ker ju o?e ?e ni imel namena pojesti. Ko je vse kazalo, da je Heng ?el spat, dokler ne bo ve?erja gotova, je Den vpra?al mati, ?e meni, da jih bo nekega dne ?elel pojesti. “Oh, ne bi smela razmi?ljati o temu, Den, ne ?e bomo zadovoljili njegove apetite, ?eprav ?e ne vemo, kak?ni so.” “Tetka Da, kaj meni? o Hengovem stanju?” “Menim, da je zelo zanimivo… zares zelo zanimivo. Lahko si opazila, da je Heng v?eraj trkal na vrata smrti, vendar je sedaj iz ure v uro vse ?ivahnej?i, ?eprav se ne zdi, da gre za istega Henga, ki smo ga vsi poznali in imeli tako zelo radi. “Bomo videli, kak?en bo ta novi Heng, morda dobimo starega nazaj, ko se navadi na nov re?im prehrane in si opomore od obdobja, ko v sebi ni imel nobene prave krvi.” “Tvoja ocena morda ni tako dobra kot moja, vendar priznam, da sem na novem teritoriju in ravnam se po ob?utku, z nekaj predlogi mojih duhovnih prijateljev, ?eprav je eden izmed njih rekel, da bi ga bilo prijazneje ubiti in mu dovoliti, da pri?ne ?ivljenje znova.” “Kaj meni? o tem predlogu, Wan?” “Hja, ?e naj bom iskrena, menim da je to precej drasti?en ukrep, mar ni, tetka Da? “Da, menim, da je, strinjam se s teboj glede tega, zato tega nisem predlagala, vendar ta mo?nost ?e zmeraj obstaja, ?e stvari uidejo iz rok.” Tekom tega pogovora se je zdelo, da Heng spi, vendar dami nista preverjali. “Misli?, da trpi, tetka Da?” “Zdi se dovolj spokojen, mar ne? Sedaj spet govori in ni omenjal nobenega nelagodja, tako da me ne bi pretirano skrbelo za njegovo fizi?no stanje, ?e bi bila na tvojem mestu, vendar ga ti bolje pozna? kot kdorkoli drug, tako da je na tebi, da poi??e? morebitne znake mentalnih sprememb in jih poro?a? meni, tako da lahko o njih razpravljava.” “Prav, tetka Da, tako bom ravnala. Poglej, ?e ima? druge opravke, ne dovoli, da te mi zadr?ujemo. Otroka sta ?udovita – prevzela sta vsa najina opravila, tako da lahko posedam s Hengom, vendar ?e ?eli? prevoz domov, lahko to organiziram zate. Vsi smo tako hvale?ni za tvojo pomo?, Heng bi umrl brez tebe in vsi se dobro zavedamo tega. ?e lahko karkoli naredimo zate, samo reci.” “Da, hvala ti, Wan, morda bom ?la domov za par ur, vendar bi rada videla Henga jesti svoj kozli?kov obrok, tako da bi bilo popolno, ?e bi lahko zve?er ve?erjala z vami svinjino. “Kar zadeva pla?ilo, to naj te za zdaj ne skrbi. Heng je moj najljub?i ne?ak in ne bi rada videla, da se karkoli zgodi kateremu koli izmed njih, ?e je v moji mo?i, da to prepre?im.” “Lahko grem pe? domov in se pe? vrnem… Ob kateri uri predlaga? obedovanje?” “Sedmih do pol osmih, kot obi?ajno in bila bi nadvse dobrodo?la.” “Prav, grem potem, se vidimo okrog sedmih. Nasvidenje za zdaj.” “Nasvidenje, tetka Da, in hvala ?e enkrat za vso tvojo pomo?.” Ko je Da od?la, se je Wan po?utila nenavadno ob misli, da je sama s soprogom. Bilo je prvi? odkar je ‘zbolel’, Den je namre? peljal koze k potoku in Din je skrbela za dru?inski zelenjavni vrt. Wan bi morala naro?iti Denu, da mora zaklati in razkosati enega izmed kozli?kov, ki so tekali s svojimi mamami v ?redi, vendar si ni upala pustiti Henga samega. Din je bila edina, ki bi lahko ?la, tako da ji je preostalo upanje, da se Din vrne do kosila, kakor se je po navadi, tako da je bila Wan precej prepri?ana, da bo Heng dobil svoj kotlet. Posku?ala je govoriti z njim in ker ni bilo v okolici nikogar, ki bi ju lahko sli?al, je uporabila ljubkovalnice. “Ljubi Heng, si buden, dragi moj? Vsi mi… bila sem tako zaskrbljena zate… prosim, odgovori, ?e me lahko sli?i?.” “Seveda te lahko sli?im, ko sem buden, vendar vsake toliko zadremam, Mud,” je rekel s svojim novim, nizkim, bobnajo?im glasom, “in predvidevam, da se medtem izpustil nekaj re?i. V splo?nem se po?utim veliko bolje, ?e ?e malce nenavadno. Se pa veselim ve?erje.” “Koliko je ura sedaj?” “Tri ?etrt na enajst, kmalu bomo imeli kosilo, bi ?elel tudi ti?” “Kaj je za kosilo?” “Oh, solata…” “Bah, zaj?ja hrana!” “Ampak, v?asih si u?ival v zeleni solati, Heng…” “Sem? Ne predstavljam si tega in ne spomnim se, da bi jo imel rad.” “Kaj pa omleta?” “Da, to zveni bolje. Lahko vme?a? vanjo nekaj mle?nega napitka?” “Da, seveda, dragi, zakaj pa ne, nekaj ga imam tukaj, pripravila sam ga za tvojo ve?erjo kasneje.” “Dali bomo Din ?e trideset minut, da vidimo, ?e se bo vrnila. Potrebujem jo, da obvesti Dena, da ubije enega izmed kozli?kov zate.” Po kosilu je Din nesla svojemu bratu nekaj no?ev, vre?ko za meso in steklenico za kri, da bi lahko izvr?il svojo srhljivo dol?nost, nato se je vrnila na zelenjavni vrt. “Zdelo se je, da si u?ival v omleti, Heng, kajne?” “Da, bila je zelo zdrava, mesa je bilo ve? kot dovolj, z obiljem beljakovin.” Wan se je vse popoldne vrtela okrog Henga, sekljala zelenjavo in pripravljala naam pik ?ili omako, vendar Heng ni spregovoril ene besede. Kot ka?e si je privo??il siesto ali morebiti okrep?ilen popoldanski dreme? po prvem trdnem obroku po nekaj dnevih. Din se je prva vrnila pozno popoldne s ko?aro polno zelenjave in zeli?? za naslednjih ?tiriindvajset ur. Den je prispel malenkost kasneje in mami vro?il vre?ko skrbno razkosanega mesa in steklenico krvi mrtve koze. “?el bom posoliti to ko?o, prav, mati? Postrgal sem jo ?e kakor mi je o?e pokazal. Vrnem se ?ez dvajset minut.” “Ni treba hiteti, imamo ?asa na pretek. Poskrbi, da se stu?ira? po mesarjenju te koze preden pride? za mizo.” “Da, mati…” “Mmm, mle?ni napitek, voham ?udovit mle?ni napitek…” Heng se je prebujal in momljal. “Da, Heng, mle?ni napitek … Mud zate pripravlja mle?ni napitek za kasneje, ampak najprej bomo ve?erjali, ko tvoja tetka prispe. Wan je za?epetala Din, “Verjamem, da lahko zavoha kozjo kri ali meso. Poglej, kako mu nos trza kot ?arovnici. Kdo bi pred tednom verjel, da bomo ?iveli tako?” Wan je pospravila vi?ek mesa v zmrzovalnik, odnesla Hengov kotlet dovolj dale?, da ga vonj krvi ne bi motil in nadaljevala s svojimi opravili. Heng je ?el nazaj spat kot igra?a na navijanje, ko se ustavi. Ob tri ?etrt na ?est je Wan vzela sesekljano zelenjavo iz vode, da se odcedi, zanetila ogenj v vedru, na katerem so kuhali na starem betonskem bloku na mizi in dodala ?e nekaj grudic oglja. Zve?er bodo ve?erjali otrokom najljub?o – svinjino na ?aru. Naprava za ?ar je bila preprosta, vendar u?inkovita. To je bila kovinska ‘posoda’, podobna starinskemu o?emalniku pomaran?. Korito je bilo napolnjeno z vodo za kuhanje zelenjave in ri?evih rezancev, vrh pa za pe?enje mesa na ?aru. Posledi?no je vsak pripravljal svoj obrok in napolnil korito za ostale, tako da je to ?e vedno bil skupen obrok. Ko je Da prispela, ustrezno ne zgodaj, ob deset ?ez sedem, je Wan poslala Din iskat meso iz hladilnika pod hi?o. Ko je bila na deset metrov do mize, je Heng spet ‘o?ivel’, pri ?emer mu je nos trzal. “Mmm, mle?ni napitek!” “Ne, Heng, mle?ni napitek pozneje, sedaj dobi? kozli?ji kotlet.” “Mmm, kozli?ji kotlet, ?udovito, srednje surov…” Da je bila fascinirana in je v mislih delala bele?ke. Ko je Wan polo?ila meso na ?ar, je Heng snel o?ala, da bi si bolje ogledal hitro blede?o svetlobo. O?i so mu se svetile kot ognjeno rde?a svetilnika, zaradi ?esar sta otroka trepetala od strahu in nerazumevanja. Vsak tam bi rekel, da kuhana zelenjava in meso ?udovito di?ijo, vendar je bil Heng tisti, ki je prvi spregovoril. “Kozli?ek sedaj ?udovito di?i! Ne za?gi krvi. Heng ?eli meso srednje surovo… brez zelenjave, grozno smrdi.” “Da, Heng, vem, srednje surov, vendar ne surov. Ta je ?e zmeraj surov, moral bo? po?akati ?e nekaj minut.” “Ne, Mud, tak?nega bom jedel. Sedaj tako lepo di?i, vendar iz minute v minute se manj voha. Svojega ?elim sedaj.” “Prav, Heng, naj bo po tvoje. Ho?e? nekaj zelenjave s tvojimi kotleti ali nekaj rezancev?” “Ne, samo meso, ho?em zajca, ne zaj?jo hrano.” Wan je vzela z ognja dva kotleta, postavila enega na kro?nik za Henga in mu ga vro?ila. “Tukaj ima?, Paw, ampak meni izgleda ?e zmeraj stra?no krvav. Zmeraj si jedel meso dobro pe?eno kot mi ostali.” Heng je vzel kro?nik, ga pribli?al nosu in ga povohal, pri ?emur mu je nos trzal kakor zajcu. Potem je kro?nik polo?il v svoje naro?je, vzel majhen kotlet z obema rokama in ga ponovno dvignil k nosu. “?udovito,” je rekel, “malce prepe?en, ampak zelo lep.” Heng ni opazil, da vsi preu?ujejo vsak njegov gib medtem ko grizlja majhen ko??ek mesa in ga ?ve?i s svojimi sprednjimi zobmi. Wan je pri?akovala, da bo pogoltnil ves kos v enem mahu. Potem je v eni roki dr?al kotlet in z drugo roko z njega trgal majhne ko??ke mesa. Ko je pri?el do krvave notranjosti, ga je prislonil k ustom in sesljal. Njegova dru?ina se je gledala popolnoma osuplo, medtem ko so njegove rde?e roza o?i gledale meso kot sokol. “Imamo kak?en problem?” je vpra?al z naglim stranskim nagibom glave k ?eni. “Ne, Heng, noben problem. Le da te je tako lepo videti, kako spet je? trdno hrano, to je vse. Samo sre?ni smo zate, nismo, vsi?” “Da,” so se vsi strinjali v glas, vendar je Da imela svoje pomisleke, ?eprav ni bila pripravljena deliti jih v to?no tistem trenutku. “Dobro! Prav potem,” je dejal Heng in se vrnil k obiranju svoje hrane z o?itnim navdu?enjem. Heng je potreboval polnih trideset minut, da je pojedel petnajst kvadratnih centimetrov mesa, nakar se je lotil kosti, ki jo je popolnoma obral in nato ?e posesal do suhega. Ostalim se je zdelo skoraj nemogo?e osredoto?iti se na svojo hrano, kar je imelo za posledico, da se je voda v kotlu ?isto izparela in meso se je ve?krat za?galo, tako da je bil njihov obrok ve?inoma uni?en, ?eprav so ga vseeno pojedli, saj niso bili eni od tistih, ki me?ejo hrano vstran. Ko je kon?al s prvim kotletom, si je Heng obrisal usta s hrbtno stranjo roke in jo potem polizal in posesal do ?istega. Opazovalec bi lahko pomislil, da je Heng ravno bil izpu??en iz zapora v koncentracijskem tabori??u po letih na kruhu in vodi. Nih?e izmed njih ?e nikoli ni videl nikogar, ki bi toliko u?ival v svoji hrani. “?eli? drugega sedaj, Paw?” je vpra?ala Din. Heng je prijel rjuho, ogrnjeno okoli njegovih ramen in jo razprl v poskusu, da bi se udobneje namestil in Den je re?il kro?nik z njegovega naro?ja preden je padel z le-tega. “Po?akali bomo, da gre najprej ta dol,” je rekel Heng, “in potem bomo ?e malo jedli. Zelo dobra hrana, Hengu je zelo v?e?.” Den je pogledal svojo mati in ona je vedela, kaj misli. Heng je govoril pidgin taj??ino in nih?e ga doslej ?e ni sli?al tako slabo govoriti, ?eprav njegova taj??ina nikoli ni bila popolna, sad so njegovi star?i bili Kitajci. Ravno, ko so se osredoto?ili na svojo hrano in se je Heng ponovno umiril, je iz njegove smeri pri?el pridu?en cmok. Vsi so vedeli, kaj se je zgodilo, ampak so se zaradi vljudnosti vsi pretvarjali, dag a niso sli?ali. Potem je pri?el ?e en in grozen smrad. Le Wan in Da sta si drznili pogledati Henga, ki je pod njegovimi temnimi o?ali nosil ?irok nasmeh. Den se je pri?el hihitati. Sprva potihoma, vendar se ni mogel zadr?ati in kmalu se je Din nalezla smeha. “Tiho, otroka! Vajin o?e si ne more pomagati. Bolan je,” je rekla Wan, “Trdna hrana je verjetno smuknila skozi njega.” Vendar se Den in Din nista mogla nadzorovati. Heng je samo sedel tam z zadovoljnim nasmehom na obrazu. Nekaj minut kasneje, ko smrad ni izginil, je Wan rekla Denu: “Odnesi tvojega o?eta do strani??a, bo?, Den, da se lahko o?isti? ?e bo kak?na te?ava, samo zavpij in pri?la mu bom pomagat.” “Heng, odlo?i svoje spodnjice v ko? za perilo, jutri jih bom uredila.” Ko sta od?la, je Wan dejala: “Jojme! Jojme, kaj meni? o temu, tetka Da?” “?udno, mar ni? Vendar me Hengovo obna?anje spominja na pti?je. Te?ko re?em za kaj to?no gre, ampak na?in, kako je sedel tukaj kot na gredi in na?in, na katerega je jedel in se potem podelal po jedi… Pti?i to po?no – predvidevam, da tudi mnoge druge ?ivali, ampak ti opazuje? koko?i v svojem dvori??u. Ne gre mi iz misli, da je po?ival tam v svoji rjuhi in z o?ali po tem, ko je pojedel kotlet.” “Torej potem ne misli?, da je neobvladljiv? Malce me skrbi najina postelja… kupila sva nove vzmetnice pred samo nekaj tedni… Bilo bi jih ?koda, mar ne? Misli?, da bi bilo v redu, ?e ga damo v skedenj dokler ne bomo prepri?ani?” “Ne, ne skrbi. Niti ptice ne serjejo v svojem lastnem gnezdu, ?eprav bi ga morda hotela dati v plenice dokler ne ugotovimo, kaj se dogaja… Ali spodnjice za inkontinenco, ?e se bo nadaljevalo, vendar bo? ponje morala v mesto.” Ko se je Heng vrnil z Denom, je izgledal malce razo?aran, celo malce v zadregi. “Si v redu, Heng?” je vpra?ala njegova soproga. “Da, nezgoda. Ne skrbi. Ni te?av. Ni? ve? danes. Pojdi spat sedaj.” “Da, dobra zamisel, tetka Da, kaj pa njegov mle?ni napitek?” “Res menim, dag a potrebuje pred spanjem. Naj te ne skrbi za novo posteljo, prej se ni podelal vanjo, mislim da se tudi nocoj ne bo, vendar ne bi ?elela, da vstaja sredi no?i v iskanju ?esa za pod zob, ?e bi ?ivela z njim.” “Ne, verjetno ima? prav, Den, samo posedi o?eta za rob mize za minute. Din, pojdi po kozarec tistega mle?nega napitka, bo?, prosim?” Ko ga je pospravil in ni bilo nobenih sumljivih hrupov ali vonjav, je Wan naro?ila otrokoma, naj o?eta spravita v posteljo. “Kmalu pridem gor pogledat, ?e je vse v redu z njim, ampak menim, da bo sedaj spal.” “No, no, no, tetka Da, kaj storiti, eh? Sedaj imamo ?loveka-pti?a v hi?i! Kaj misli? o tem?” “Nisem ?e prepri?ana, Wan. Ampak tvoja ?ala bi utegnila biti bli?je resnici kot misli?. Morali bomo po?akati in videti. “Najprej po?akajmo, da vidimo, ?e se bo ?elel pozimi preseliti na jug.” Wan ni bila prepri?ana, ?e se Da ?ali ali ne, zato se je nasmehnila napol, upajo?, da brezizrazno, vendar je dejansko vedela, da se tetki Da, zdravilki ne bo zdelo tako. Skrbelo jo je, konec koncev, koga ne bi v tak?nih okoli??inah? Конец ознакомительного фрагмента. Текст предоставлен ООО «ЛитРес». Прочитайте эту книгу целиком, купив полную легальную версию (https://www.litres.ru/pages/biblio_book/?art=65971494&lfrom=688855901) на ЛитРес. Безопасно оплатить книгу можно банковской картой Visa, MasterCard, Maestro, со счета мобильного телефона, с платежного терминала, в салоне МТС или Связной, через PayPal, WebMoney, Яндекс.Деньги, QIWI Кошелек, бонусными картами или другим удобным Вам способом.