Trebuh zobna ?aba. Fantazijska komedija

Trebuh zobna zaba. Fantazijska komedija СтаВл Зосимов Премудрословски Ali je atomska energija koristna, a tudi nevarna za vse, ki zivijo na zemlji? To je tako, vendar NI ZA NJIH. Izkazalo se je, da kdor se je rodil v njem, brez tega ne more ziveti, kot smo brez atmosfere in kisika. Unicujemo enega, drugega se ustvarja. Tu so se pojavili mutanti, v krajih jedrskih katastrof in malomarnih jedrskih testov, ki so se borili za svoj obstoj, vzporedno z nami.Putinu je bil ta roman v?ec…# Vse avtorske pravice pridrzane… Trebuh zobna zaba Fantazijska komedija StaVlе Zosimov Premudroslowski © StaVlе Zosimov Premudroslowski, 2019 ISBN 978-5-0050-8022-6 Создано в интеллектуальной издательской системе Ridero PRVA RABUKA najprej apulaza ple?ast vrabec Dalec dalec na meji nekdanje ZSSR (zdaj Kazahstan) in Kitajske, na jugovzhodu Semipalatin?ka, blizu mesta Ayaguz, v prevodu kot «Oh bik», je bilo jedrsko preizku?evali?ce z okuzeno radioaktivno atmosfero, pridobljeno iz malomarnosti pijanih delovnih znanstvenikov. Po vsem okolju so se pogosto zacele pojavljati razlicne mutacije, razlicne mutacije: takrat se bosta na enem ovcjem telesu rodili dve glavi; nato dva repa – pri ku?carju ali kaci; nato tri metre in eno roko od potomca Temujina (Genghis Khan), lokalnega prebivalca. In zgodilo se je, da so se rodili normalni, kot je na primer vrabcek Stasyan. Na njegovem telesu ni bilo telesne okvare, vse je bilo tako, kot mora: rep, kljun, oci in ?e kaj… Vse je bilo kot vrabec, imel pa je tezavo s perutnino. Natancneje, perja sploh ni bilo in bil je popolnoma ple?ast. In zato je bil od svojega rojstva, svoje tezko zivljenje, prisiljen preziveti na zemlji, huj?i od pi?canca, ki vsaj malo plapola. A nic slab?e od kak?nega pasjega ali ku?carja, brezdomca ali mi?i… Skratka, nikoli ne odleti v nebo, tako kot njihovi pernati sorodniki, ki so ga zlobno posmehovali klicajoc in ponizujoce, so kricali iz gnezda, ze pobegnjeni pi?canci. Pa tudi Stasyan je celo izpraznil prav njega – ple?asti vrabec je zalostno spustil glavo in zaplakal v du?o, ko se je pretakala okoli pticjih iztrebkov drugih. In tako vsak dan. A si je resnicno zelel leteti, da je bil v spanju zaspal, celo poskusil se je sleci veckrat, potem resnicnost ni sanje in je, skocil na Javo in bil v spanju zaspanec, ?e enkrat mahnil s ple?astimi krili, skocil in pljusknil na tla…in se je celo zgodilo, da je udaril s cela, nato v hrbtenico. Cesar le ni poskusil, a nic mu ni nadomestilo perja. Nekoc se je usoda kljub temu usmilila ple?astega obsevanega vrabca in znova pobegnila od potepu?ke macke, ki ga je hotela pozreti, naletela na gnilo truplo krokarja. Crni crvi so pokojnika dobro pregrizli, perje pa je preprosto lezalo na okostju na tleh v blizini smeti cloveka. S tacami je vzel dve perji in mahnil kot krila, on pa se je, obrnil, vzletel s tal. Sanjal je, da je orel plaval visoko na nebu in je za zajtrkom sledil tej ple?asti macki, ki je takrat posku?ala ujeti in pohabiti ubogega cloveka – invalida, ki je trpel zaradi kakovostnih jedrskih poskusov z delnim sevanjem v ozracje. Toda drzanje perja v ?apah in stiskanje v prste je bilo neprijetno sneti in se ni uporabljal za vzpenjanje na glavo, ?e posebej, ker ni bilo pernatega repa in Stasyan ni mogel usmerjati, zato je zavil levo, desno, zgoraj in navzdol, moral je pristati, se obrniti s kljunom in plapolajo nazaj v nebesa. Da, v WC-ju ne gre? na glavo. Moral sem opraviti zasilni pristanek, kar je povzrocilo po?kodbe lobanje in kljuna, saj so jih obicajno tudi upocasnili. Seveda se je ne tako dolgo nazaj naucil leteti tako, dokler mu pe?cenci niso odvzeli perja in je spet zacel ziveti, preziveti, bezati in se skrivati. Toda v naslednjem zasledovanju si je spet zazelel, vsaj nekaj videza vrabecastega videza, celo na glavo, in ozdravil. Ko pa je Stasyan neuspe?no pristal v svezem, clove?kem, brezdomnem, ?e vedno toplem, zeleju podobnem kislo smrdecem izdelku prebavil. Z eno besedo, v dreku. Obcutek ni bil prijeten, umivati pa se je bilo treba, a vode je primanjkovalo: navsezadnje je stepska cona. Ljudje vzamejo vodo iz vodnjaka. In reka se izsu?i do sredine poletja, nadaljnjih ?est mesecev ne bo dezja, sonce je v svojem zenitu. Pocakati bomo morali, da se drek posu?i in izgine sam od sebe – je glasno pomislil Stasyan in, ko je ?el na soncno stran, legel na hrbet in zacel cakati. In v tistem casu se je v blizini blizal roj zelenih gnojnih muh, o katerih Stasyan ni imel pojma. Ne, v zivljenju je videl muhe in jih celo jedel, a le mrtve in suhe, kot krekerji za pivo. Zivi so ga obicajno obkrozili, da ne bi postal drobtin, za pticjim zelodcem. Konec koncev, ptice zvecijo zelodec. In v tem trenutku je vonj sranja in neprepoznaven pogled, kot gruda konjskega gnoja, skrival svoj lovski znacaj plenilske ptice, ogromen za muhe. Roy je z vilicami zamahnil z vrabcevo glavo in naredil pristanek za kosilo, kar naenkrat se je potapljal, toda ni bilo tam. Leglo je bilo pred ocmi debelo in noge sramezljive muhe so se prilepile na celo telo. Od casa do casa so se muhe premikale na mestu in s tem preprecile, da bi se njihove ?ape koncno prilepile na hrano. Glavne muhe so zelele samo dati ukaz, da se spremenijo kraje, ko ga je ustavilo Stasyanovo odprto oko, pred katerim se je nahajal na vrhu kljuna. – – Stoj!! Je zavriskal Stasyan. – – Kdo si?? – je od strahu vpra?al voditelj – – Sem va? gospodar, razumete? – – Da. – – Poklici se, moj suzenj! – – du?o … – – kako? – – du?o… – – Starej?i muhar dragi? – – Lahko preprosto: «leti du?o.» – – Leti dragi … – Stasyan je stresel z glavo. – zakaj draga? – – Sladka, ve?? Cebele nosijo… – – Draga, ali kaj? – – Po tvojem mnenju – draga, po na?em mnenju pa – draga. No, leteli smo… Glavne muhe so mu sku?ale odtrgati ?ape, vendar je bilo ze prepozno in naenkrat so zamahnili s krili, a gravitacija je vrabca drzala negibno in spoznal je, da mora skociti in tvitnil: – – Eureka!!! – in odskocil je hrbet kot ninja. Muhe so ujele zracni tok in ple?astega moza odnesle nad zemljo. Iz bliznje kante za smeti je ista macka pokukala ven in skocila proti zivi brenci rjavi leteci grudici. – – vi?je, vi?je, leti dragi!!! – Stasyan je lajal, v jeziku, ki ni razumljiv za ljudi in macke, toda muhe so ga razumele in po petnajstem casu, ko jih je pojedel tovari?, so takoj ubogale njegove ukaze. Tako je postal gospodar roja, njihov nekdanji vodja pa je prostovoljno sprejel mesto kopilota in se v osebi vseh svojcev strinjal, da ce jih ne bo pozrl gospod Stasyan, mu bodo pripravljeni zvesto sluziti. Tako je ple?ast obsevan vrabec vstopil v vrsto ptic in ?e vec, zacel je leteti dvakrat hitreje kot sorodniki in vi?je, kot pravi Orel. Ponosen orel je planil v nebo in zagledal tekmovalca, ki se mu je priblizal s tal. Pred vasjo se nihce ni mogel in ni imel pravice dvigniti na raven Orla, in to …?!? – samo blag in nevednik!! – si je mislil Orel in s svojo ?apo prijel Stasyana in ga pripeljal do njegovega stra?nega, mocnega velikega kljuna. – – Kdo si???? godrnjal je, kakor gramofon, po vsem nebu in izbuljil oci kot pravi planinec, pljuval je po vrabec smrdeci truplasti slini pred plenilcem, kot mikrofon pevec in pihal prilepljene muhe. Nekaj sto muh je odpihnilo takoj, brez tac. – – Jaa? Uh, jaz sem to… Orel. – zacudeno, s tresocim glasom je odgovoril Stasyan. – kot caj, uh… tudi plenilec. – – Drzi lastnika, z vami smo!!! – zbor je zagodel in za?epetal, preostalih pol milijona muh. – – Orel, ali kaj?! Ja? – Orel je odprl kljun, tako da bi lahko prilegal ne samo vrabcu, ampak tudi muham, ki se jih sploh ni bilo bati, temvec raje: zozil si oci in naenkrat zakrical. – – Seveda sem Oryol!! – je zavpil Stasyan in se posku?al izvleci izpod krempljev mi?icaste nebesne po?asti. Toda Orel iz otro?tva, tako kot vsi otroci, se je bal klopotanja in njegova zelja, da bi zdrobila vejico in prevarant, ni uspela. Muhe, ki jih je izdal vrabec, so z vsemi mocmi krila in proboscis odkucali peto, noge orla. – – Wah wah wah wah!!! – prisilno se je zasmejal, pravi nebesni plenilec, lokalnega geografskega polozaja, potem ni mogel zdrzati in je odklenil svoje mogocne kremplje. Vrabec je poravnal kosti hrbtenice in zasedel ponosen polozaj. – – Da! Jaz sem orel kot ti!! – Vrabec je lajal, spu?cal glas, oktavo za pet in zaka?ljal iz kontrakta. – – In kaj je, ka?elj? – mirneje je vpra?al Orel Stasyan. – – Odpu?ceno med letenjem. Lupi, kadi, bali … – odgovori z rogovi, plesom, vrabcem. – – Balel, pravite? – plapolajoci Predator si je z drugo ?apo opraskal brado. – in kaj je tako majhnega?? – – ?e ena parodija!! Ja?! – Brez razmi?ljanja je odgovoril Stasyan, ko je povsem vnesel pogum umetni?tva. – – Hej, spet me je razmazalo … – za ple?astega orla. – In kaj je tako smrdece? Fuh, gnilo? – Highlander je zgubel kljun. – se znoji? – – Ni ?anse, o moj starej?i brat! Samo, uh … – je odgovoril vrabec. – – Potegnjeno. – je za?epetala starej?a muha Medena, zdaj ?e pilota. – Reci, da si potegnil, nisem jedel svezih, gnilih sranja… samo, jej veliko hotela. – – Ne jem dreka, moron. – Stasyan se je odpeljal. – – Kdo ti to ?epeta? – Sli?al sem in sem bil ogorcen, orel je bil previden in je pogledal naokoli. – – Jaz sem, muha draga … – Hotel sem se predstaviti, glavno in edino letenje v zavojcku, vendar je vrabec na to opozoril s kljunom, ki se je zasikal od strani do strani, saj je s kazalcem prepovedano vzgajati otroke. – – Kak?na moka je met? Kako ti je ime? – je preseneceno vpra?al Orel. – – ?t. Ime mi je Stasyan. – – Stasyan?? Armenci ali kaj? – – In med mi je crevesje. – zacetek je bil vrabec. – – Ja, imam njegovo crevesje in moje ime je muha draga, ostali organi so muhe vsi – mo?ki, jaz pa – zenske – zelodec, ki zaradi mladih neumnosti ni prebavil, kar je potrebno. – starej?i muh je bil razmazan in utihnjen. – – Ok, peljali smo skozi… ampak kaj, sorodnik tako majhen? – in orel raz?iri prsa. – – In jaz sem… drugacna pasma… – – To je razumljivo, toda kaj ni zrasel? – – Imela sem tezko zivljenje: bila sem obsevana sirota. Na splo?no vse zivljenje nebo ni plapolalo. – je zavpil Stasyan. – – Kaj, vrzeno iz celice? – – ?e huje, iz zivalskega vrta prihajam iz Almatyja, ampak ne vem, kam. – je rekel Stasyan. – – In leti? v Rusijo, pravijo, da se gospodarstvo izbolj?uje. – – In kaj, ne leti? sam? – – Jaz?! Ne, mrtev sem, tam sem hotel. – – Zakaj? – – Da, obstajajo dejanja, mene bodo takoj po prihodu oligarhi ujeli in zaprli za zivljenje v kletki ali naredili nagaceno zival. ?e vec, tukaj sem ze imel druzino, sina. No, zbogom, sorodnik. – je koncal Orel in kamen, takoj se je zru?il navzdol, kjer je bilo na tleh ganljivo mesto. Ocitno: jerboa ali mleta veverica. – – In kam leteti in v katero smer? je vrabec vpra?al za njim, a orel je bil ze dalec in ga ni mogel sli?ati. – – Cudno, nisi opazil pod nosom, a videl je, da se nekaj plazi po tleh. Stasyan in njegovi bio motorji so skupaj opazovali orla. – – No, draga, kam greva? – – Leti dragi, moj gospod! – – Okej, draga muha, kako letiva. – – Kamor bo pihal veter, leteli bomo tja, lazje je. – je predlagal vodja roja oprijetih zelenih muh. In leteli so po stepah in gozdovih, skozi vasi in mesta, se ustavljali le na gomili dreka, da bi napolnili roj in cez noc. Na sreco je bil veter pravicen, ravno v smeri zalivskega toka, in oni so, preucujoc zemljo s pticjega leta, ze postali ravnodu?ni do svojih zelja; letijo v Rusijo ali v Turkmenistan. Torej ni bilo trenutnega cilja, vendar je radioaktivna odvisnost Stasyjanovih teles in muh, ko so se oddaljili od vira radiacijskega medija, povzrocila srbenje prebavil in zaspano nespecnost, vendar so trpeli. Trpeli so, a trpeli, saj crevesja ne boste opraskali ?e posebej na sredini?! To ni rit in ne glava, kamor ste posegli in pomivali – piling, mati, koza… Kaif. Toda crevesje, ko srbi, ali jetra?! Tin!! In posku?ali so hiteti, z odprtimi usti: levo ali desno; zdaj naprej in nazaj; zdaj navzdol, potem… toda navzgor – srbenje je popustilo, ko se je soncno sevanje stopnjevalo, toda dolgo ne boste ostali v vesolju. Tezje dihamo, kisik ni dovolj in crevesje zmrzne. Na splo?no se je Stasyan odlocil, da bo letel tja, kjer zemlja zari z radionuklidi in s tak?ne vi?ine se je ta sijaj pojavil v regiji Ukrajine, torej … … Na splo?no se je Stasyan odlocil, da bo letel v Cernobil. Pra?ic bo vedno na?el umazanijo, in obsevan pa bo na?el sevanje. Nagon In bodite prepricani skozi Celjabinsk, obmocje recne tehnike… Torej, njegov notranji glas ga je opozoril. In ta notranji glas se je imenoval preprosto Jezik. In ce je Jezik v Kijev pripeljal na stotine, tisoce, milijone popotnikov sesalcev, je tako obsevan, krilat in ?e bolj. In zdaj je ze dosegel Cernobil. In blizje ko je letel navzgor, bolj se je blisnil, da je ustavil srbenje crevesja… Lepota. In ni ostal v okrozju Abay, jedrskem preskusu, saj je zelel spremembe in novosti. Zelel je videti svet, toda pokazati se, in zdaj je plul po nebu: zdaj nazaj, zdaj bocno, zdaj nazaj, zdaj glava najprej, nato noge. In nenadoma je kot orel zagledal na smeti?cu, kup z luknjo in oci so se ga zazrle vanj. Stasyan je visel na mestu navzgor, pravokotno na tla… In??! apulaza sekunda Galups Bdshch!!!! – tretji reaktor postaje za atomsko cernobilsko elektriko, ki je grmljal v zadnjem dvajsetem stoletju ali tisocletju. Ljudje so se razjezili in storili «cudeze». Ljudje so cutili vse incidente jedrske eksplozije. Toda Zemlja je najbolj trpela ali ne?!. Vso sevanje je sesala vase in se postavila. Toda to je za nekoga smrt, za druge je rojstvo in zivljenje. Zemlja ne bo nic slab?a, na njej je zelena ali je crna kot katran, to je zanjo, toda za tiste, ki zivijo?! … Matere in Zemlje ni treba varcevati, kar ni na?a mati. Za njo smo paraziti, ne otroci… Re?iti moramo svoje: Mi, Rusi, moramo re?iti du?o; Nemci, Kitajci in druga ljudstva na zemlji morajo seveda re?iti Americane; ampak Americani morajo svoje riti re?iti… Komu je drazje, natancneje, komu boli in kdo ze kaj ima, ne prihrani na primer roka ali nosu: oni so du?a, mi pa rit?! Toda dejstvo, da je smrt za nekoga, je nekomu zivljenje. In ceprav skozi moko mutacije postanejo odvisni od okolja. Tako ljudje iz kisika, kot tudi mutanti, tako jim recemo, so odvisni od radionuklidov. Na polju ne tako nedavne smrti se je oblikovala nova oblika zivljenja, neznana, ki se je imenovala «Velika Galupija». In tudi gali niso vedeli svojega videza na tem svetu, tako kot ljudje o ustvarjanju istega sveta z njihovega razumevanja, le ugibanja in domneve, in velike galope, prilagojene za zivljenje v burkah, kot pasje pastirji ali travni?ki psi, katerih labirinti so ziveli in zgoraj tisti, ki so bili omenjeni v trenutku prevelikega odmerjanja, so preprosto umrli. Nihce jih ni re?il?! Ljudje niso vsi re?eni, ampak tukaj je nekaj sranje. Toda na gubi smrti se je pojavilo novo zivljenje mutantov, mutiran ni bil ziv organizem, temvec zavest, ampak vec o tem in o receptu za Stvarnika. Ta zrak jame pretekle civilizacije je za mutante bil svez in zivljenjskega pomena. Manjkalo jim je svetlobe, sijali so kot kresnice od vsebnosti radionuklidov v svojih nenavadnih telesih. Pojedli so tudi vse, kar je oddajalo sevanje in celo samo zemljo. Toda postopoma je raven sevanja zacela upadati, zato so celo zaceli prena?ati svoj konec sveta, natancneje – temo. V tej koloniji so ziveli vecinoma Cherepki, vodila sta jih Generalisifilis Cerepukov in Cerevici, Semisrak. DOKAZI IN TOCKI ORDINARNI OBLIK je bil videti kot nenavaden ?arec, kot drugi do prvega. Sestavljen je bil iz vec delov: lobanje in ?tiri kosti, ki se nahajajo glede na lobanjo pravokotno. Seveda, da je bila lobanja pritrjena na stici?cu vecsmernih kosti, ki ?trlijo druga od druge v razlicne smeri sveta, to je – tema. Dalje so bile na njih pritrjene manj?e kosti in na sklepih so bila ustvarjena tako rekoc kolena. Nato so ga premazali z radioaktivno sveto solzico Kozulije in ozilja je zazivela. Govorilo se je, da je Stvarnik s slike, s katere so bili obe?eni vsi elektricni drogovi, obesil: «NE ZAPORI, Ubij!!!», ga je malo posodobil, postavil na vodoravno ravnino ali bolje receno v gumb v obliki lobanje, brez izboklin ocesnih vticnic in ust, je bil pritrjen na vrhu vozicka, nanj pa so bile pritrjene stegnenice noge, s kostmi z znacilnimi konci na obeh straneh in gleznji ali kosti enake oblike. In avto je pogledal in sram ga je bilo. Navsezadnje je proti plagiatu, toda krog in crtica sta ze izumljena?! In odlocil se je, da se bo malo popravil in ustvaril hranitelje teh mutantov kosti, mimogrede, strogo so komunicirali z Morsejevo ?ifro. Kdor tega ne bo dobil, bom razlozil: to je nekak?na Morseova koda, vendar seveda ne po abecedi, ampak o ?tiritastnem bitnem sistemu. Natancneje, plesali so korak ali tap dance. In razumeli so, da bazar – skupinsko komuniciranje – ni dobrodo?el in so ga po njihovem zakonu kaznovali, kot plagiat – po cloveku. Na splo?no je pri?el do istega bitja kot ostriz, le brez ene noge in namesto lobanje se je na ocesnem zice-vratu-zivcu pojavilo oko, ki je v kake smeri viselo kot kaca in je bilo zelo mocno, kot jeklo in raztegnjeno kot guma. Samo oko, ki je sestavljeno iz stekla ali cirkonija in celo redko diamanta, na primer v krogu najvi?jih ravni vlade in drugih prozornih kamnov, je videlo radioaktivni sijaj in nato zagleda svetlobo zemlje. Oko je bilo pokrito s ?tirimi gumiranimi vekami iz polivinilklorida, zgornjo, spodnjo, desno in levo. In v zaspanem stanju so se zakrile v brstic, kot cvet, in v tem stanju se je nabralo tudi solza ali radioaktivni smrcek, ki jih je izpihnil in vrgel v lobanjo tega drobca, ki poleg tega ni imel praznih ocesnih vticnic. In to nezno bitje, dobro in usmiljeno, so poimenovali – KAZULIA CHERNOBYL. Na Casulijo je bilo deset ostrizev oz. SKULLI so se od SKULLS razlikovali po starosti, to je: SKULL je salaga, SKULL pa bojevnik, ki je prisegel na prisego na Galupiya. Casulia je jedla preprosto: usedla se je na zraceno radioaktivno mesto in se absorbirala, dokler ni sama zasvetila. Vec radika v jastrebu, hitreje se je zacelo sveti in pljuvati… Pretocna tekocina se je takoj absorbirala v suhe pore in dala energijo za zivljenje, kot za atmosferski kisik – beljakovine in ogljikove hidrate. Zgoraj so bili vsi gali kot pajki velikosti pomarance, ki so se pri premikanju kot klopotci drobili z olji. Na prvi pogled so bili vsi videti enostranski, kot lezaji, toda ce pogledate natancno, so se ?e vedno nekako razlikovali. To ni bil niti znacaj, niti splo?ne oblike prepadov, na splo?no kot mravlje, in v zadnjem popisu, ki je bil opravljen pred petimi leti, jih je bilo skoraj milijardo… VLADU Semisraka se je edini odlikoval od drugih prebivalcev, zato sta bila njegova dva razvejena procesa v obliki jelenskih rogov, po osem vozlov. Imel je moc voditelja in skoraj Boga. Vsi so se ga bali, a ga niso spo?tovali. Preprosto so rekli, da je najstarej?i in zato je bila njegova beseda zakon. Potem je ?el za njim po hierarhicni lestvici Botve CEREVIC, ki je bil zakonodajalec kolonije, kot so Duma, kongres ali preprosto brez Fenijevega bazarja in podobnih. In nosili so dva zvita, kot argali, rogove. In vec ko je bilo zavojev, bolj pomemben in avtoritativen je bil glas v Botvi. In kozulijski rogovi so se zataknili, saj se je ta elita predstavila z dvema ali vec posamezniki. Cerevici so se imenovali: «Nedotakljivi genitaliji drzavne Botve Velike Galupije.» Imeli so nedotakljivo imuniteto in edini, ki bi jim lahko odlomil rogove, je On sam, Njegov vzvi?eni. Brez stolpne Velicine, Generalisyphilis All Galups, Njegovo predsedstvo, Vrhovni Gospod, Semisrak. Dalje po Cerevicevih so ?li SKULLS – branilci, varnostniki, prevaranti, zajedavci in otroci. Na to temo so imeli samo en rog, kot sekac, na katerem so se vrteli in zavrteli kot Yula, s cimer so bobneli noge sovrazniku. In vodili so po vrtovih, kot da bi bile legije ali bataljoni… skratka SPLO?NI BROJI. Oni, generali bratov?cine Cerepkove, s svojim inertnim jetrom niso prebavili nedotakljive genitalije iz Botve iz Velike Galupije. Razmnozevanje je izvedla posebna skupina cerevicev s kozjimi rogovi, imenovani UCHICHALKI, ki so preprosto izdelovali burje s tal in razmazali Kazul, na novo zaslepljen s solzico. Vsi so kipili po doloceni mnozici: deset Cerepkov plus en Casulia; sto ducatov in en general; sto generalov plus en Cerevic in Gospod eden… Ucitelji so bili tudi Uciha. Dekleta Uchiha so imela tudi svoj Kazul, prav tako elita, vendar le eno naenkrat. Tako so ziveli. Ce pa je umrl Kazul, potem bi crepi umrli od lakote. Kruta, a moderna. Imeli so tudi najstni?ke luknje, kjer so mladi poucevali etiketo Galupiya in njihove druge vede. Tako je mladi Shard z mlado Casulijo pobegnil iz pouka in se sprehodil po temnem tunelu. Rojeni so bili naenkrat in od vec deset drobcev je prezivel le on. Po eni strani je ze Ucihalka, saj ima svoj Kazul seveda po ?oli prezivetja in zivljenja (ShVP), a se tega sploh ni zavedal, saj je bil ?e majhen in neumen in ni videl velikih in debelih tezav. Skrivna motnja v koloniji je ustvarila pasivno vzdu?je, ki ni dostopno otrokom. In razlog je bil, da v koloniji ni bilo dovolj radioaktivne hrane in je zato prezivel sam. Seveda se to doslej redko dogaja, a scasoma se je degradacija povecala. In vsi so to videli in razumeli iz strahu, da ne bi vzburjali misli mlaj?e generacije. – – V Galupiji je dolgocasno postati … – melanholicen pogovor je zacel mladi ?ar po imenu Pukik. – – Ja, pozabil si, Pukik, ampak vse o cokoladi! – je zivcno zanikal Kazul po imenu Zulka. Odrasle Kazul je obicajno omenjati s koncem «ia» – Kazulia, mladi pa – brez «in» – Kazul. Je to jasno?? – Ne bodi kisla, seze, vse je naoljeno!! Visoka. Rodili smo se in preziveli. – – In vsi moji bratje so umrli. -Pukik je izmuzal hrbtenico v steno in jo obrnil pred seboj. Crepci niso imeli oci in so zato gledali s celotno lobanjo in takoj videli v krogu, le dvajset odstotkov je bilo koncentrirane pozornosti, ostalo pa je veljalo za bocno. – – Kaj vali? bombazno volno, se pocuti?? – z glavo je udarila po kosti Zulka Pukika, ki se je sladko nasmehnil in spet zavzdihnil, soncil. – – Eh, heh, heh – zalost se je pojavila na levi strani lobanje v obliki pe?cene kapljice in se ji valjala po licih, pustila pecat. – – Ne bzdi te, kot prhljaj na pazduhah! – je zavpila Zulka in kliknila s kostjo noge na Pukika. Klik je zasli?al in odmeval v globine predora. – – Kliknite ?e enkrat! – je vpra?al Pukik. – – Che, ti je v?ec?.. Drzi.. – in Kazulya mu je pod zadnjo plo?co toliko nataknila fofana, da je iz pore na lobanji izbruhnil kakr?en koli smeti. – – Oooooh!!!! – lobanja je bila zamrznjena s tresocim tresenjem, ker je to tak nacin pranja, kot kopel ali tu?. – – Ne premi?ljujte, zema, ne gnijte vala. Vse je tako super!!! – – Ne bom se upognil … – za gundel je melanholicen. – – Upogibanje!. – – Ne upogibaj se.. – – Upogibanje!! – – Ne upogibaj se! – – Upogibanje!!! – – Ne upogibaj se!! – – Upogibanje!!!! – – Ne upogibaj se!!! – – Upogibanje, upogibanje, upogibanje, upogibanje, upogibanje, upogibanje, upogibanje!!!!! – Zulka je globoko vdihnila in kricala – Aaaaaooo!!!!!!! – – Ne krici kot pra?ic. -Pukik je od?el. – – In kaj je «pra?ic»? – – Ne vem, tako mi je pri?lo na pamet. – – od kod? – – Od kamele. – – kamele? Kaj je ta beseda? – – Ah?.. Ja, kot tudi «pra?ic». Pusti me pri miru! – – Ahh! Ja, sprostite se. – – Kaj, «aaaaa»? – je prekinil Pukik. – – Ja, spoznal sem?! – Zulka je zakrivila z ocmi. – – Kaj, «razumljeno»? – – Ta pra?ic je «kamela», «kamela» pa.. – – «pra?ic»! – je dodal ?arec in iz stene pobral ?e en koren. – Ne sveti… Ali zelite jesti? – in jo zataknil v oko. – – Ugh.. – je pljunila. – Ja, kaj je?, ampak jej. Poglejte okoli. Kako lepo je vse, darkoo.. – – Toto in to, ki je temen in ni hren, ni vidno, razen tebe. – – In bolje poglejte, to je va?a domovina, domovina!! Pukik je neumno in kislo dvignil lobanjo in usmeril koncentrirani pogled in spet ni videl nicesar. Nevidno in s stranskim pogledom je pogledal… in spet mimo. – – Ja, ne gleda?, ampak gleda? noter, globoko v pomen… – – Kaj? – – To!.. Kaj hocemo notri. – – nicesar ne vidim. – in Pukik je zadrego spustil svoje blitvo. – – Kako je tako: vidim, a ne? -Zulka je z vratnim zivcem prijela lobanjo v dveh zavojih in se zacela vrteti: zdaj na desno, nato na levo, nato navzgor, nato navzdol … – In zdaj vidite lepoto teme maticne domovine? – – Pa kaj?! – Punkik. – vse enako zalostno.. – – Da, ?e lep?e izgleda?! – in ona ga je v svoji otro?ki razpolozenosti vrtela kot ?portnika kladiva. Lobanja se mu je vrtela in niso se pojavile zvezde, temvec pike v oceh. – – Pusti me pri miru, grda. je vpil. – – Ah tako?! – in ona je, ki je izkoristila svojo premoc, in bila dvakrat manj?a od Kazula, poravnala svoj opticni zivec in ga po vztrajnosti kotne hitrosti vrgla v steno. Crepci niso imeli zivcnih koncicev in zato niso cutili bolecine, zato je Pukik zacel odskociti s trdih povr?in, kot je biljardna zoga in ricochet: s celom je kliknil ob kamen, ki se je zapicil v steno, nato v strop, nato v strop, okoli tal, spet ob zid, ?e en zid o tleh, spet o steni, stropu, o tleh, spet o steni, drugi steni, stropu, o tleh, o steni, drugi steni in nehote hiteli k Zulki. – – In pridite sami, sicer bo kmalu pri?lo do neke vrste zmanj?anja … – Shisha je globoko vdihnila. – – Kaj so okraj?ave? – Zulka je posku?ala odviti oko, toda zrkla se je prekrivala in je bila na stici?cu z vratom stisnjena zivec prej?njega kroga. – – Morate iti na tecaje. – nadaljeval je ?e en kazul po imenu Soplu?ka. – v Galupiji, v casu katastrofe. – – Zaloga uporabnega sevanja je izcrpana. – prva ?karpa je bila zlomljena, imenovala se je – Prva. – – Greznice … – dodal je Drugi, imenovali so ga tudi isto. – – In zato, da vsi ne bodo umrli dobri, bodo uniceni slabi trustniki. – – Naredite jim hrano v dobro. – – Da, vseeno bomo umrli, ce ne bomo na?li drugega vira hrane. – je sklenila ?i?ha in naenkrat so vsi skupaj vpili. Zulka se ?e ni zavedala, kar je bilo receno, bolj pomembno ji je bilo, da se je hitro razpletla in se je sama potegnila navzgor, zavila enega od zavojev in zrkla s pomocjo noge na nogi izvlekla in vzniknila v odvijanju, nato v navijanju in tako naprej petkrat. Oko se je obesilo na raztezaj in cez trenutek je telo hitelo k ocesu, ga je zadelo. Oko je odletelo od telesa in raztegnilo zivec na vratu, izviralo in potegnilo za ocesom po tunelu. Oko se je razpletlo in je zaradi raztezanja povleklo Zulka, udarilo ostro zavijanje v steno in izbrskalo sekac luknje. Chopik je odletel ven in v odprtini mu je visilo oko. Brata sta hitela na pomoc in, kot prvic, s tezavo «potegnila» mravlji?ce, iz petega poskusa izvlekla oci iz zastoja in stena se je poru?ila, kar je ustvarilo neznance v ogromno odprtino. Pred vasjo Galupy ni vedel za zemeljsko zivljenje ali pa jim uprava ni sporocila. Vsi so se valjali po petah in cutili naravno zemeljsko svetlobo Sonca, dokler vasi ni zagledala glavnina Galupov. Nenadoma je spet pri?el mrak in ple?asti vrabec Stasyan je komaj priletel v luknjo in se zataknil na tla trebuha… – – Oh, kdo ste? – je vpra?ala Zulka. – – udari ga!! – Vriskal je deseti krok in bodoci borci so zavzeli ne dolgo naucen napadni polozaj, imenovan «protiletalski.» Od udarcev so se vse muhe zdrobile in pobegnile, katere so umrle, tretje so odletele. – – Ay, ah, ah, ah, ah!!!! je zavpil ple?ast vrabec. – za kajooooooh???? Stasyan ni razumel njihovega brencanja in se je zato odlocil, da se bo branil in vecerjal. Bil je dvakrat vec kot kazuli, zato je z veseljem s kljunom ujel oko ?i?o. Je vpila. – – Aahai yay yay, zagrizel je, jaz, norec, pa posegam zanj. Premagajte ga, fantje. – in crepci so spet poleteli v vrabca, ga pretepli in Zulkin mocan skok skok ga je izluknil iz luknje ven. Njegova prizadevanja so mu pomagala s tacami, ki jih je odbijal, saj je imel zadnji del telesa od zunaj luknje. Ni mogel vec leteti navzgor, kot prej. Od udarcev tujcev je z muhami letel ves gnoj, on pa je hitro, hitro tekel, hitro tekel, hitro tekel, hitro tekel, hitro tekel, hitro tekel, hitro tekel, se izgubil v grmovju pelina, legel na tla in zaspal… apulaza tretja na poti Generalisiphilis je sam kmalu izvedel za incident na koncu jame. Vsi Galupii, njegovo predsedstvo, Semisrak. Ta neraziskani svet Cerepovicev v luknji Botve vrhovnega parlamenta Velike Galupije (NBVPVG) je preucil in se naucil tega luknje. (Nora je premisa, Botva je zbirka misli kolonije) – – Prosim vse, da vstanejo!! – porocala tiskovna sekretarka njegovega predsedstva Casulia Zack, – Sam, njegova vzvi?enost brez stolpne velicine, Generalisifilis All Galupov, njegovo predsedstvo, vrhovni lord, Semisrak prt… OOOOTSTOOOOY!!!! Vsi so stali na temi, torej na rogovih. – – Haihai hylayek bir jules, bir lubje. Morske kamnine, morske kamnine, Praznik galemov je bil star … – z dobrodo?lico Cerevicev njihove glave. Zamenjal ga je Generalisyphilis. – – Zbrala sem te, zdravo, o, spo?tovani, enega po enega, kar je doseglo moje ustnice, obcutek.. – – Zakaj bomo stopili na roge? – med govorom predstojnika je mladi Cerevic sosed prekinil ali ga ?epetavo vpra?al. V svet je pri?el prvic. – – Tiho. Pravijo, da bodo plesali – mi bomo plesali. – zaskocil je mladi sosed, ki stoji na desni. – Zato bodite potrpezljivi in ne prekinjajte, da bi poslu?ali legendo o Galupiji. – – Tukaj, zadnjic.. – je dodal ?e en sosed z leve strani. – skocil vi?je kot skoraj dan. – – Zakaj? – je vpra?al mladi. – – Ni bilo kaj reci, zato so menili, da sestanek ne bi smel biti zaman… – – In da bi bolje razmi?ljal, je vodja narocil, naj skoci… – – In rad spim in vseeno mi je, kako.. – je rekel tretji z leve in zaspal. – – spati? Torej ne sli?ite nicesar? – je vpra?al mladi. Конец ознакомительного фрагмента. Текст предоставлен ООО «ЛитРес». Прочитайте эту книгу целиком, купив полную легальную версию (https://www.litres.ru/stavl-zosimov-premudroslovski/trebuh-zobna-zaba-fantazijska-komedija/?lfrom=688855901) на ЛитРес. Безопасно оплатить книгу можно банковской картой Visa, MasterCard, Maestro, со счета мобильного телефона, с платежного терминала, в салоне МТС или Связной, через PayPal, WebMoney, Яндекс.Деньги, QIWI Кошелек, бонусными картами или другим удобным Вам способом.